🔍
    sense 1v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Ha udito un suono lontano. (Umberto Eco, Il nome della rosa)
    verbo irregolare
    udire :
    u||re : (accento grave)

    indicativo udire. Povedni naklon glagola udire


    Tempo semplice

    Presente udire

    io odo
    🔊
    tu odi
    🔊
    lui/lei/Lei ode
    🔊
    noi udiamo
    🔊
    voi udite
    🔊
    loro odono
    🔊
    Tempo semplice

    Imperfetto udire

    io udivo
    🔊
    tu udivi
    🔊
    lui/lei/Lei udiva
    🔊
    noi udivamo
    🔊
    voi udivate
    🔊
    loro udivano
    🔊

    Tempo semplice

    Futuro semplice udire

    io udirò
    🔊
    tu udirai
    🔊
    lui/lei/Lei udirà
    🔊
    noi udiremo
    🔊
    voi udirete
    🔊
    loro udiranno
    🔊
    Tempo semplice

    Passato remoto udire

    io udii
    🔊
    tu udisti
    🔊
    lui/lei/Lei udì
    🔊
    noi udimmo
    🔊
    voi udiste
    🔊
    loro udirono
    🔊

    Tempo composto

    Futuro anteriore udire

    io avrò udito
    🔊
    tu avrai udito
    🔊
    lui/lei/Lei avrà udito
    🔊
    noi avremo udito
    🔊
    voi avrete udito
    🔊
    loro avranno udito
    🔊
    Tempo composto

    Passato prossimo udire

    io ho udito
    🔊
    tu hai udito
    🔊
    lui/lei/Lei ha udito
    🔊
    noi abbiamo udito
    🔊
    voi avete udito
    🔊
    loro hanno udito
    🔊

    Tempo composto

    Trapassato prossimo udire

    io avevo udito
    🔊
    tu avevi udito
    🔊
    lui/lei/Lei aveva udito
    🔊
    noi avevamo udito
    🔊
    voi avevate udito
    🔊
    loro avevano udito
    🔊
    Tempo composto

    Trapassato remoto udire

    io ebbi udito
    🔊
    tu avesti udito
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe udito
    🔊
    noi avemmo udito
    🔊
    voi aveste udito
    🔊
    loro ebbero udito
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo udire. Pogojni naklon glagola udire


    Tempo semplice

    Congiuntivo presente udire

    io oda
    🔊
    tu oda
    🔊
    lui/lei/Lei oda
    🔊
    noi udiamo
    🔊
    voi udiate
    🔊
    loro odano
    🔊
    Tempo semplice

    Congiuntivo imperfetto udire

    io udissi
    🔊
    tu udissi
    🔊
    lui/lei/Lei udisse
    🔊
    noi udissimo
    🔊
    voi udiste
    🔊
    loro udissero
    🔊

    Tempo composto

    Congiuntivo passato udire

    io abbia udito
    🔊
    tu abbia udito
    🔊
    lui/lei/Lei abbia udito
    🔊
    noi abbiamo udito
    🔊
    voi abbiate udito
    🔊
    loro abbiano udito
    🔊
    Tempo composto

    Congiuntivo trapassato udire

    io avessi udito
    🔊
    tu avessi udito
    🔊
    lui/lei/Lei avesse udito
    🔊
    noi avessimo udito
    🔊
    voi aveste udito
    🔊
    loro avessero udito
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale udire. Pogojni naklon glagola udire


    Tempo semplice

    Condizionale presente udire

    io udrei,udirei
    🔊
    tu udresti,udiresti
    🔊
    lui/lei/Lei udrebbe,udirebbe
    🔊
    noi udremmo,udiremmo
    🔊
    voi udreste,udireste
    🔊
    loro udrebbero,udirebbero
    🔊
    Tempo composto

    Condizionale passato udire

    io avrei udito
    🔊
    tu avresti udito
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe udito
    🔊
    noi avremmo udito
    🔊
    voi avreste udito
    🔊
    loro avrebbero udito
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo udire. Velelni način glagola udire


    Imperativo udire

    tu odi
    🔊
    noi udiamo
    🔊
    voi udite
    🔊

    Congiuntivo udire

    Lei oda
    🔊
    Che lui/lei oda
    🔊
    Che loro odano
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!