🔍
    sense 1v
    sense 2v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Il cielo ha tuonato prima della tempesta. (Umberto Eco, Il nome della rosa)
    tuonare :
    tuo||re : (accento grave)

    indicativo tuonare. Povedni naklon glagola tuonare


    Tempo semplice

    tuonare presente

    io tuono
    🔊
    tu tuoni
    🔊
    lui/lei/Lei tuona
    🔊
    noi tuoniamo
    🔊
    voi tuonate
    🔊
    loro tuonano
    🔊
    Tempo semplice

    tuonare imperfetto

    io tuonavo
    🔊
    tu tuonavi
    🔊
    lui/lei/Lei tuonava
    🔊
    noi tuonavamo
    🔊
    voi tuonavate
    🔊
    loro tuonavano
    🔊

    Tempo semplice

    tuonare futuro semplice

    io tuonerò
    🔊
    tu tuonerai
    🔊
    lui/lei/Lei tuonerà
    🔊
    noi tuoneremo
    🔊
    voi tuonerete
    🔊
    loro tuoneranno
    🔊
    Tempo semplice

    tuonare passato remoto

    io tuonai
    🔊
    tu tuonasti
    🔊
    lui/lei/Lei tuonò
    🔊
    noi tuonammo
    🔊
    voi tuonaste
    🔊
    loro tuonarono
    🔊

    Tempo composto

    tuonare futuro anteriore

    io avrò tuonato
    🔊
    tu avrai tuonato
    🔊
    lui/lei/Lei avrà tuonato
    🔊
    noi avremo tuonato
    🔊
    voi avrete tuonato
    🔊
    loro avranno tuonato
    🔊
    Tempo composto

    tuonare passato prossimo

    io ho tuonato
    🔊
    tu hai tuonato
    🔊
    lui/lei/Lei ha tuonato
    🔊
    noi abbiamo tuonato
    🔊
    voi avete tuonato
    🔊
    loro hanno tuonato
    🔊

    Tempo composto

    tuonare trapassato prossimo

    io avevo tuonato
    🔊
    tu avevi tuonato
    🔊
    lui/lei/Lei aveva tuonato
    🔊
    noi avevamo tuonato
    🔊
    voi avevate tuonato
    🔊
    loro avevano tuonato
    🔊
    Tempo composto

    tuonare trapassato remoto

    io ebbi tuonato
    🔊
    tu avesti tuonato
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe tuonato
    🔊
    noi avemmo tuonato
    🔊
    voi aveste tuonato
    🔊
    loro ebbero tuonato
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo tuonare. Pogojni naklon glagola tuonare


    Tempo semplice

    tuonare congiuntivo presente

    io tuoni
    🔊
    tu tuoni
    🔊
    lui/lei/Lei tuoni
    🔊
    noi tuoniamo
    🔊
    voi tuoniate
    🔊
    loro tuonino
    🔊
    Tempo semplice

    tuonare congiuntivo imperfetto

    io tuonassi
    🔊
    tu tuonassi
    🔊
    lui/lei/Lei tuonasse
    🔊
    noi tuonassimo
    🔊
    voi tuonaste
    🔊
    loro tuonassero
    🔊

    Tempo composto

    tuonare congiuntivo passato

    io abbia tuonato
    🔊
    tu abbia tuonato
    🔊
    lui/lei/Lei abbia tuonato
    🔊
    noi abbiamo tuonato
    🔊
    voi abbiate tuonato
    🔊
    loro abbiano tuonato
    🔊
    Tempo composto

    tuonare congiuntivo trapassato

    io avessi tuonato
    🔊
    tu avessi tuonato
    🔊
    lui/lei/Lei avesse tuonato
    🔊
    noi avessimo tuonato
    🔊
    voi aveste tuonato
    🔊
    loro avessero tuonato
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale tuonare. Pogojni naklon glagola tuonare


    Tempo semplice

    tuonare condizionale presente

    io tuonerei
    🔊
    tu tuoneresti
    🔊
    lui/lei/Lei tuonerebbe
    🔊
    noi tuoneremmo
    🔊
    voi tuonereste
    🔊
    loro tuonerebbero
    🔊
    Tempo composto

    tuonare condizionale passato

    io avrei tuonato
    🔊
    tu avresti tuonato
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe tuonato
    🔊
    noi avremmo tuonato
    🔊
    voi avreste tuonato
    🔊
    loro avrebbero tuonato
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo tuonare. Velelni način glagola tuonare


    tuonare imperativo

    tu tuona
    🔊
    noi tuoniamo
    🔊
    voi tuonate
    🔊

    tuonare congiuntivo esortativo

    Lei tuoni
    🔊
    Che lui/lei tuoni
    🔊
    Che loro tuonino
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!