🔍
    sense 1v
    sense 2v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Ho supplicato per avere aiuto. (Alessandro Manzoni, I Promessi Sposi)
    supplicare :
    sup|pli||re : (accento grave)

    indicativo supplicare. Povedni naklon glagola supplicare


    Tempo semplice

    supplicare presente

    io supplico
    🔊
    tu supplichi
    🔊
    lui/lei/Lei supplica
    🔊
    noi supplichiamo
    🔊
    voi supplicate
    🔊
    loro supplicano
    🔊
    Tempo semplice

    supplicare imperfetto

    io supplicavo
    🔊
    tu supplicavi
    🔊
    lui/lei/Lei supplicava
    🔊
    noi supplicavamo
    🔊
    voi supplicavate
    🔊
    loro supplicavano
    🔊

    Tempo semplice

    supplicare futuro semplice

    io supplicherò
    🔊
    tu supplicherai
    🔊
    lui/lei/Lei supplicherà
    🔊
    noi supplicheremo
    🔊
    voi supplicherete
    🔊
    loro supplicheranno
    🔊
    Tempo semplice

    supplicare passato remoto

    io supplicai
    🔊
    tu supplicasti
    🔊
    lui/lei/Lei supplicò
    🔊
    noi supplicammo
    🔊
    voi supplicaste
    🔊
    loro supplicarono
    🔊

    Tempo composto

    supplicare futuro anteriore

    io avrò supplicato
    🔊
    tu avrai supplicato
    🔊
    lui/lei/Lei avrà supplicato
    🔊
    noi avremo supplicato
    🔊
    voi avrete supplicato
    🔊
    loro avranno supplicato
    🔊
    Tempo composto

    supplicare passato prossimo

    io ho supplicato
    🔊
    tu hai supplicato
    🔊
    lui/lei/Lei ha supplicato
    🔊
    noi abbiamo supplicato
    🔊
    voi avete supplicato
    🔊
    loro hanno supplicato
    🔊

    Tempo composto

    supplicare trapassato prossimo

    io avevo supplicato
    🔊
    tu avevi supplicato
    🔊
    lui/lei/Lei aveva supplicato
    🔊
    noi avevamo supplicato
    🔊
    voi avevate supplicato
    🔊
    loro avevano supplicato
    🔊
    Tempo composto

    supplicare trapassato remoto

    io ebbi supplicato
    🔊
    tu avesti supplicato
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe supplicato
    🔊
    noi avemmo supplicato
    🔊
    voi aveste supplicato
    🔊
    loro ebbero supplicato
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo supplicare. Pogojni naklon glagola supplicare


    Tempo semplice

    supplicare congiuntivo presente

    io supplichi
    🔊
    tu supplichi
    🔊
    lui/lei/Lei supplichi
    🔊
    noi supplichiamo
    🔊
    voi supplichiate
    🔊
    loro supplichino
    🔊
    Tempo semplice

    supplicare congiuntivo imperfetto

    io supplicassi
    🔊
    tu supplicassi
    🔊
    lui/lei/Lei supplicasse
    🔊
    noi supplicassimo
    🔊
    voi supplicaste
    🔊
    loro supplicassero
    🔊

    Tempo composto

    supplicare congiuntivo passato

    io abbia supplicato
    🔊
    tu abbia supplicato
    🔊
    lui/lei/Lei abbia supplicato
    🔊
    noi abbiamo supplicato
    🔊
    voi abbiate supplicato
    🔊
    loro abbiano supplicato
    🔊
    Tempo composto

    supplicare congiuntivo trapassato

    io avessi supplicato
    🔊
    tu avessi supplicato
    🔊
    lui/lei/Lei avesse supplicato
    🔊
    noi avessimo supplicato
    🔊
    voi aveste supplicato
    🔊
    loro avessero supplicato
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale supplicare. Pogojni naklon glagola supplicare


    Tempo semplice

    supplicare condizionale presente

    io supplicherei
    🔊
    tu supplicheresti
    🔊
    lui/lei/Lei supplicherebbe
    🔊
    noi supplicheremmo
    🔊
    voi supplichereste
    🔊
    loro supplicherebbero
    🔊
    Tempo composto

    supplicare condizionale passato

    io avrei supplicato
    🔊
    tu avresti supplicato
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe supplicato
    🔊
    noi avremmo supplicato
    🔊
    voi avreste supplicato
    🔊
    loro avrebbero supplicato
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo supplicare. Velelni način glagola supplicare


    supplicare imperativo

    tu supplica
    🔊
    noi supplichiamo
    🔊
    voi supplicate
    🔊

    supplicare congiuntivo esortativo

    Lei supplichi
    🔊
    Che lui/lei supplichi
    🔊
    Che loro supplichino
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!