🔍
    sense 1v
    sense 2v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Hanno sperato in un futuro migliore. (Giovanni Verga, I Malavoglia)
    sperare :
    spe||re : (accento grave)

    indicativo sperare. Povedni naklon glagola sperare


    Tempo semplice

    sperare presente

    io spero
    🔊
    tu speri
    🔊
    lui/lei/Lei spera
    🔊
    noi speriamo
    🔊
    voi sperate
    🔊
    loro sperano
    🔊
    Tempo semplice

    sperare imperfetto

    io speravo
    🔊
    tu speravi
    🔊
    lui/lei/Lei sperava
    🔊
    noi speravamo
    🔊
    voi speravate
    🔊
    loro speravano
    🔊

    Tempo semplice

    sperare futuro semplice

    io spererò
    🔊
    tu spererai
    🔊
    lui/lei/Lei spererà
    🔊
    noi spereremo
    🔊
    voi spererete
    🔊
    loro spereranno
    🔊
    Tempo semplice

    sperare passato remoto

    io sperai
    🔊
    tu sperasti
    🔊
    lui/lei/Lei sperò
    🔊
    noi sperammo
    🔊
    voi speraste
    🔊
    loro sperarono
    🔊

    Tempo composto

    sperare futuro anteriore

    io avrò sperato
    🔊
    tu avrai sperato
    🔊
    lui/lei/Lei avrà sperato
    🔊
    noi avremo sperato
    🔊
    voi avrete sperato
    🔊
    loro avranno sperato
    🔊
    Tempo composto

    sperare passato prossimo

    io ho sperato
    🔊
    tu hai sperato
    🔊
    lui/lei/Lei ha sperato
    🔊
    noi abbiamo sperato
    🔊
    voi avete sperato
    🔊
    loro hanno sperato
    🔊

    Tempo composto

    sperare trapassato prossimo

    io avevo sperato
    🔊
    tu avevi sperato
    🔊
    lui/lei/Lei aveva sperato
    🔊
    noi avevamo sperato
    🔊
    voi avevate sperato
    🔊
    loro avevano sperato
    🔊
    Tempo composto

    sperare trapassato remoto

    io ebbi sperato
    🔊
    tu avesti sperato
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe sperato
    🔊
    noi avemmo sperato
    🔊
    voi aveste sperato
    🔊
    loro ebbero sperato
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo sperare. Pogojni naklon glagola sperare


    Tempo semplice

    sperare congiuntivo presente

    io speri
    🔊
    tu speri
    🔊
    lui/lei/Lei speri
    🔊
    noi speriamo
    🔊
    voi speriate
    🔊
    loro sperino
    🔊
    Tempo semplice

    sperare congiuntivo imperfetto

    io sperassi
    🔊
    tu sperassi
    🔊
    lui/lei/Lei sperasse
    🔊
    noi sperassimo
    🔊
    voi speraste
    🔊
    loro sperassero
    🔊

    Tempo composto

    sperare congiuntivo passato

    io abbia sperato
    🔊
    tu abbia sperato
    🔊
    lui/lei/Lei abbia sperato
    🔊
    noi abbiamo sperato
    🔊
    voi abbiate sperato
    🔊
    loro abbiano sperato
    🔊
    Tempo composto

    sperare congiuntivo trapassato

    io avessi sperato
    🔊
    tu avessi sperato
    🔊
    lui/lei/Lei avesse sperato
    🔊
    noi avessimo sperato
    🔊
    voi aveste sperato
    🔊
    loro avessero sperato
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale sperare. Pogojni naklon glagola sperare


    Tempo semplice

    sperare condizionale presente

    io spererei
    🔊
    tu spereresti
    🔊
    lui/lei/Lei spererebbe
    🔊
    noi spereremmo
    🔊
    voi sperereste
    🔊
    loro spererebbero
    🔊
    Tempo composto

    sperare condizionale passato

    io avrei sperato
    🔊
    tu avresti sperato
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe sperato
    🔊
    noi avremmo sperato
    🔊
    voi avreste sperato
    🔊
    loro avrebbero sperato
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo sperare. Velelni način glagola sperare


    sperare imperativo

    tu spera
    🔊
    noi speriamo
    🔊
    voi sperate
    🔊

    sperare congiuntivo esortativo

    Lei speri
    🔊
    Che lui/lei speri
    🔊
    Che loro sperino
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!