V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
Ha sorriso davanti alla telecamera. (Dante Alighieri, Divina Commedia)
verbo irregolare
sorridere : smehljati se
sor|rì|de|re
: (accento grave)
indicativo sorridere. Povedni naklon glagola sorridere
|
Tempo semplice
Presente sorridere |
||
| io | sorrido |
🔊
|
| tu | sorridi |
🔊
|
| lui/lei/Lei | sorride |
🔊
|
| noi | sorridiamo |
🔊
|
| voi | sorridete |
🔊
|
| loro | sorridono |
🔊
|
|
Tempo semplice
Imperfetto sorridere |
||
| io | sorridevo |
🔊
|
| tu | sorridevi |
🔊
|
| lui/lei/Lei | sorrideva |
🔊
|
| noi | sorridevamo |
🔊
|
| voi | sorridevate |
🔊
|
| loro | sorridevano |
🔊
|
|
Tempo semplice
Futuro semplice sorridere |
||
| io | sorriderò |
🔊
|
| tu | sorriderai |
🔊
|
| lui/lei/Lei | sorriderà |
🔊
|
| noi | sorrideremo |
🔊
|
| voi | sorriderete |
🔊
|
| loro | sorrideranno |
🔊
|
|
Tempo semplice
Passato remoto sorridere |
||
| io | sorrisi |
🔊
|
| tu | sorridesti |
🔊
|
| lui/lei/Lei | sorrise |
🔊
|
| noi | sorridemmo |
🔊
|
| voi | sorrideste |
🔊
|
| loro | sorrisero |
🔊
|
|
Tempo composto
Futuro anteriore sorridere |
||
| io | avrò sorriso |
🔊
|
| tu | avrai sorriso |
🔊
|
| lui/lei/Lei | avrà sorriso |
🔊
|
| noi | avremo sorriso |
🔊
|
| voi | avrete sorriso |
🔊
|
| loro | avranno sorriso |
🔊
|
|
Tempo composto
Passato prossimo sorridere |
||
| io | ho sorriso |
🔊
|
| tu | hai sorriso |
🔊
|
| lui/lei/Lei | ha sorriso |
🔊
|
| noi | abbiamo sorriso |
🔊
|
| voi | avete sorriso |
🔊
|
| loro | hanno sorriso |
🔊
|
|
Tempo composto
Trapassato prossimo sorridere |
||
| io | avevo sorriso |
🔊
|
| tu | avevi sorriso |
🔊
|
| lui/lei/Lei | aveva sorriso |
🔊
|
| noi | avevamo sorriso |
🔊
|
| voi | avevate sorriso |
🔊
|
| loro | avevano sorriso |
🔊
|
|
Tempo composto
Trapassato remoto sorridere |
||
| io | ebbi sorriso |
🔊
|
| tu | avesti sorriso |
🔊
|
| lui/lei/Lei | ebbe sorriso |
🔊
|
| noi | avemmo sorriso |
🔊
|
| voi | aveste sorriso |
🔊
|
| loro | ebbero sorriso |
🔊
|
Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov
Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.
congiuntivo sorridere. Pogojni naklon glagola sorridere
|
Tempo semplice
Congiuntivo presente sorridere |
||
| io | sorrida |
🔊
|
| tu | sorrida |
🔊
|
| lui/lei/Lei | sorrida |
🔊
|
| noi | sorridiamo |
🔊
|
| voi | sorridiate |
🔊
|
| loro | sorridano |
🔊
|
|
Tempo semplice
Congiuntivo imperfetto sorridere |
||
| io | sorridessi |
🔊
|
| tu | sorridessi |
🔊
|
| lui/lei/Lei | sorridesse |
🔊
|
| noi | sorridessimo |
🔊
|
| voi | sorrideste |
🔊
|
| loro | sorridessero |
🔊
|
|
Tempo composto
Congiuntivo passato sorridere |
||
| io | abbia sorriso |
🔊
|
| tu | abbia sorriso |
🔊
|
| lui/lei/Lei | abbia sorriso |
🔊
|
| noi | abbiamo sorriso |
🔊
|
| voi | abbiate sorriso |
🔊
|
| loro | abbiano sorriso |
🔊
|
|
Tempo composto
Congiuntivo trapassato sorridere |
||
| io | avessi sorriso |
🔊
|
| tu | avessi sorriso |
🔊
|
| lui/lei/Lei | avesse sorriso |
🔊
|
| noi | avessimo sorriso |
🔊
|
| voi | aveste sorriso |
🔊
|
| loro | avessero sorriso |
🔊
|
Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov
Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikaciju in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
condizionale sorridere. Pogojni naklon glagola sorridere
|
Tempo semplice
Condizionale presente sorridere |
||
| io | sorriderei |
🔊
|
| tu | sorrideresti |
🔊
|
| lui/lei/Lei | sorriderebbe |
🔊
|
| noi | sorrideremmo |
🔊
|
| voi | sorridereste |
🔊
|
| loro | sorriderebbero |
🔊
|
|
Tempo composto
Condizionale passato sorridere |
||
| io | avrei sorriso |
🔊
|
| tu | avresti sorriso |
🔊
|
| lui/lei/Lei | avrebbe sorriso |
🔊
|
| noi | avremmo sorriso |
🔊
|
| voi | avreste sorriso |
🔊
|
| loro | avrebbero sorriso |
🔊
|
Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov
Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
imperativo sorridere. Velelni način glagola sorridere
Imperativo sorridere |
||
| tu | sorridi |
🔊
|
| noi | sorridiamo |
🔊
|
| voi | sorridete |
🔊
|
Congiuntivo sorridere |
||
| Lei | sorrida |
🔊
|
| Che lui/lei | sorrida |
🔊
|
| Che loro | sorridano |
🔊
|
Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov
L'imperativo è un modo verbale essenziale nella lingua italiana, utilizzato per dare ordini, istruzioni o consigli. Si forma per la seconda persona singolare, la seconda persona plurale e la prima persona plurale.
Ad esempio, frasi come "Fai attenzione!" o "Parlate lentamente!" mostrano come l'imperativo possa essere utilizzato per comunicare in modo diretto e chiaro. Anche la forma "Andiamo!" per esprimere un invito a fare qualcosa insieme è un esempio di imperativo.
Tuttavia, è importante notare che l'imperativo non ha forme per la terza persona singolare e plurale. Per questi casi, si usa il congiuntivo esortativo, che serve a esprimere desideri o raccomandazioni in modo più gentile.
Questa caratteristica rende l'italiano unico, poiché il congiuntivo esortativo aggiunge un tocco di cortesia e delicatezza alle conversazioni. Conoscere l'imperativo e il suo utilizzo appropriato è fondamentale per comunicare efficacemente e mantenere un tono amichevole nelle interazioni quotidiane.
Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!
Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikaciju.
Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!