🔍
    sense 1v
    sense 2v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Ha sentito un forte rumore. (Alessandro Manzoni, I Promessi Sposi)
    verbo irregolare
    sentire :
    sen||re : (accento grave)

    indicativo sentire. Povedni naklon glagola sentire


    Tempo semplice

    sentire presente

    io sento
    🔊
    tu senti
    🔊
    lui/lei/Lei sente
    🔊
    noi sentiamo
    🔊
    voi sentite
    🔊
    loro sentono
    🔊
    Tempo semplice

    sentire imperfetto

    io sentivo
    🔊
    tu sentivi
    🔊
    lui/lei/Lei sentiva
    🔊
    noi sentivamo
    🔊
    voi sentivate
    🔊
    loro sentivano
    🔊

    Tempo semplice

    sentire futuro semplice

    io sentirò
    🔊
    tu sentirai
    🔊
    lui/lei/Lei sentirà
    🔊
    noi sentiremo
    🔊
    voi sentirete
    🔊
    loro sentiranno
    🔊
    Tempo semplice

    sentire passato remoto

    io sentii
    🔊
    tu sentisti
    🔊
    lui/lei/Lei sentì
    🔊
    noi sentimmo
    🔊
    voi sentiste
    🔊
    loro sentirono
    🔊

    Tempo composto

    sentire futuro anteriore

    io avrò sentito
    🔊
    tu avrai sentito
    🔊
    lui/lei/Lei avrà sentito
    🔊
    noi avremo sentito
    🔊
    voi avrete sentito
    🔊
    loro avranno sentito
    🔊
    Tempo composto

    sentire passato prossimo

    io ho sentito
    🔊
    tu hai sentito
    🔊
    lui/lei/Lei ha sentito
    🔊
    noi abbiamo sentito
    🔊
    voi avete sentito
    🔊
    loro hanno sentito
    🔊

    Tempo composto

    sentire trapassato prossimo

    io avevo sentito
    🔊
    tu avevi sentito
    🔊
    lui/lei/Lei aveva sentito
    🔊
    noi avevamo sentito
    🔊
    voi avevate sentito
    🔊
    loro avevano sentito
    🔊
    Tempo composto

    sentire trapassato remoto

    io ebbi sentito
    🔊
    tu avesti sentito
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe sentito
    🔊
    noi avemmo sentito
    🔊
    voi aveste sentito
    🔊
    loro ebbero sentito
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo sentire. Pogojni naklon glagola sentire


    Tempo semplice

    sentire congiuntivo presente

    io senta
    🔊
    tu senta
    🔊
    lui/lei/Lei senta
    🔊
    noi sentiamo
    🔊
    voi sentiate
    🔊
    loro sentano
    🔊
    Tempo semplice

    sentire congiuntivo imperfetto

    io sentissi
    🔊
    tu sentissi
    🔊
    lui/lei/Lei sentisse
    🔊
    noi sentissimo
    🔊
    voi sentiste
    🔊
    loro sentissero
    🔊

    Tempo composto

    sentire congiuntivo passato

    io abbia sentito
    🔊
    tu abbia sentito
    🔊
    lui/lei/Lei abbia sentito
    🔊
    noi abbiamo sentito
    🔊
    voi abbiate sentito
    🔊
    loro abbiano sentito
    🔊
    Tempo composto

    sentire congiuntivo trapassato

    io avessi sentito
    🔊
    tu avessi sentito
    🔊
    lui/lei/Lei avesse sentito
    🔊
    noi avessimo sentito
    🔊
    voi aveste sentito
    🔊
    loro avessero sentito
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale sentire. Pogojni naklon glagola sentire


    Tempo semplice

    sentire condizionale presente

    io sentirei
    🔊
    tu sentiresti
    🔊
    lui/lei/Lei sentirebbe
    🔊
    noi sentiremmo
    🔊
    voi sentireste
    🔊
    loro sentirebbero
    🔊
    Tempo composto

    sentire condizionale passato

    io avrei sentito
    🔊
    tu avresti sentito
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe sentito
    🔊
    noi avremmo sentito
    🔊
    voi avreste sentito
    🔊
    loro avrebbero sentito
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo sentire. Velelni način glagola sentire


    sentire imperativo

    tu senti
    🔊
    noi sentiamo
    🔊
    voi sentite
    🔊

    sentire congiuntivo esortativo

    Lei senta
    🔊
    Che lui/lei senta
    🔊
    Che loro sentano
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!