🔍
    sense 1v
    sense 2v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Hanno risaputo la notizia in ritardo. (Luigi Pirandello, Il Fu Mattia Pascal)
    verbo irregolare
    risapere :
    ri|sa||re : (accento acuto)

    indicativo risapere. Povedni naklon glagola risapere


    Tempo semplice

    risapere presente

    io riso
    🔊
    tu risai
    🔊
    lui/lei/Lei risa
    🔊
    noi risappiamo
    🔊
    voi risapete
    🔊
    loro risanno
    🔊
    Tempo semplice

    risapere imperfetto

    io risapevo
    🔊
    tu risapevi
    🔊
    lui/lei/Lei risapeva
    🔊
    noi risapevamo
    🔊
    voi risapevate
    🔊
    loro risapevano
    🔊

    Tempo semplice

    risapere futuro semplice

    io risaprò
    🔊
    tu risaprai
    🔊
    lui/lei/Lei risaprà
    🔊
    noi risapremo
    🔊
    voi risaprete
    🔊
    loro risapranno
    🔊
    Tempo semplice

    risapere passato remoto

    io riseppi
    🔊
    tu risapesti
    🔊
    lui/lei/Lei riseppe
    🔊
    noi risapemmo
    🔊
    voi risapeste
    🔊
    loro riseppero
    🔊

    Tempo composto

    risapere futuro anteriore

    io avrò risaputo
    🔊
    tu avrai risaputo
    🔊
    lui/lei/Lei avrà risaputo
    🔊
    noi avremo risaputo
    🔊
    voi avrete risaputo
    🔊
    loro avranno risaputo
    🔊
    Tempo composto

    risapere passato prossimo

    io ho risaputo
    🔊
    tu hai risaputo
    🔊
    lui/lei/Lei ha risaputo
    🔊
    noi abbiamo risaputo
    🔊
    voi avete risaputo
    🔊
    loro hanno risaputo
    🔊

    Tempo composto

    risapere trapassato prossimo

    io avevo risaputo
    🔊
    tu avevi risaputo
    🔊
    lui/lei/Lei aveva risaputo
    🔊
    noi avevamo risaputo
    🔊
    voi avevate risaputo
    🔊
    loro avevano risaputo
    🔊
    Tempo composto

    risapere trapassato remoto

    io ebbi risaputo
    🔊
    tu avesti risaputo
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe risaputo
    🔊
    noi avemmo risaputo
    🔊
    voi aveste risaputo
    🔊
    loro ebbero risaputo
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo risapere. Pogojni naklon glagola risapere


    Tempo semplice

    risapere congiuntivo presente

    io risappia
    🔊
    tu risappia
    🔊
    lui/lei/Lei risappia
    🔊
    noi risappiamo
    🔊
    voi risappiate
    🔊
    loro risappiano
    🔊
    Tempo semplice

    risapere congiuntivo imperfetto

    io risapessi
    🔊
    tu risapessi
    🔊
    lui/lei/Lei risapesse
    🔊
    noi risapessimo
    🔊
    voi risapeste
    🔊
    loro risapessero
    🔊

    Tempo composto

    risapere congiuntivo passato

    io abbia risaputo
    🔊
    tu abbia risaputo
    🔊
    lui/lei/Lei abbia risaputo
    🔊
    noi abbiamo risaputo
    🔊
    voi abbiate risaputo
    🔊
    loro abbiano risaputo
    🔊
    Tempo composto

    risapere congiuntivo trapassato

    io avessi risaputo
    🔊
    tu avessi risaputo
    🔊
    lui/lei/Lei avesse risaputo
    🔊
    noi avessimo risaputo
    🔊
    voi aveste risaputo
    🔊
    loro avessero risaputo
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale risapere. Pogojni naklon glagola risapere


    Tempo semplice

    risapere condizionale presente

    io risaprei
    🔊
    tu risapresti
    🔊
    lui/lei/Lei risaprebbe
    🔊
    noi risapremmo
    🔊
    voi risapreste
    🔊
    loro risaprebbero
    🔊
    Tempo composto

    risapere condizionale passato

    io avrei risaputo
    🔊
    tu avresti risaputo
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe risaputo
    🔊
    noi avremmo risaputo
    🔊
    voi avreste risaputo
    🔊
    loro avrebbero risaputo
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo risapere. Velelni način glagola risapere


    risapere imperativo

    tu risappi
    🔊
    noi risappiamo
    🔊
    voi risapete
    🔊

    risapere congiuntivo esortativo

    Lei risappia
    🔊
    Che lui/lei risappia
    🔊
    Che loro risappiano
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!