🔍
    sense 1v
    sense 2v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Loro hanno puntato sulla qualità del prodotto. (Dante Alighieri, Divina Commedia)
    puntare :
    pun||re : (accento grave)

    indicativo puntare. Povedni naklon glagola puntare


    Tempo semplice

    puntare presente

    io punto
    🔊
    tu punti
    🔊
    lui/lei/Lei punta
    🔊
    noi puntiamo
    🔊
    voi puntate
    🔊
    loro puntano
    🔊
    Tempo semplice

    puntare imperfetto

    io puntavo
    🔊
    tu puntavi
    🔊
    lui/lei/Lei puntava
    🔊
    noi puntavamo
    🔊
    voi puntavate
    🔊
    loro puntavano
    🔊

    Tempo semplice

    puntare futuro semplice

    io punterò
    🔊
    tu punterai
    🔊
    lui/lei/Lei punterà
    🔊
    noi punteremo
    🔊
    voi punterete
    🔊
    loro punteranno
    🔊
    Tempo semplice

    puntare passato remoto

    io puntai
    🔊
    tu puntasti
    🔊
    lui/lei/Lei puntò
    🔊
    noi puntammo
    🔊
    voi puntaste
    🔊
    loro puntarono
    🔊

    Tempo composto

    puntare futuro anteriore

    io avrò puntato
    🔊
    tu avrai puntato
    🔊
    lui/lei/Lei avrà puntato
    🔊
    noi avremo puntato
    🔊
    voi avrete puntato
    🔊
    loro avranno puntato
    🔊
    Tempo composto

    puntare passato prossimo

    io ho puntato
    🔊
    tu hai puntato
    🔊
    lui/lei/Lei ha puntato
    🔊
    noi abbiamo puntato
    🔊
    voi avete puntato
    🔊
    loro hanno puntato
    🔊

    Tempo composto

    puntare trapassato prossimo

    io avevo puntato
    🔊
    tu avevi puntato
    🔊
    lui/lei/Lei aveva puntato
    🔊
    noi avevamo puntato
    🔊
    voi avevate puntato
    🔊
    loro avevano puntato
    🔊
    Tempo composto

    puntare trapassato remoto

    io ebbi puntato
    🔊
    tu avesti puntato
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe puntato
    🔊
    noi avemmo puntato
    🔊
    voi aveste puntato
    🔊
    loro ebbero puntato
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo puntare. Pogojni naklon glagola puntare


    Tempo semplice

    puntare congiuntivo presente

    io punti
    🔊
    tu punti
    🔊
    lui/lei/Lei punti
    🔊
    noi puntiamo
    🔊
    voi puntiate
    🔊
    loro puntino
    🔊
    Tempo semplice

    puntare congiuntivo imperfetto

    io puntassi
    🔊
    tu puntassi
    🔊
    lui/lei/Lei puntasse
    🔊
    noi puntassimo
    🔊
    voi puntaste
    🔊
    loro puntassero
    🔊

    Tempo composto

    puntare congiuntivo passato

    io abbia puntato
    🔊
    tu abbia puntato
    🔊
    lui/lei/Lei abbia puntato
    🔊
    noi abbiamo puntato
    🔊
    voi abbiate puntato
    🔊
    loro abbiano puntato
    🔊
    Tempo composto

    puntare congiuntivo trapassato

    io avessi puntato
    🔊
    tu avessi puntato
    🔊
    lui/lei/Lei avesse puntato
    🔊
    noi avessimo puntato
    🔊
    voi aveste puntato
    🔊
    loro avessero puntato
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale puntare. Pogojni naklon glagola puntare


    Tempo semplice

    puntare condizionale presente

    io punterei
    🔊
    tu punteresti
    🔊
    lui/lei/Lei punterebbe
    🔊
    noi punteremmo
    🔊
    voi puntereste
    🔊
    loro punterebbero
    🔊
    Tempo composto

    puntare condizionale passato

    io avrei puntato
    🔊
    tu avresti puntato
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe puntato
    🔊
    noi avremmo puntato
    🔊
    voi avreste puntato
    🔊
    loro avrebbero puntato
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo puntare. Velelni način glagola puntare


    puntare imperativo

    tu punta
    🔊
    noi puntiamo
    🔊
    voi puntate
    🔊

    puntare congiuntivo esortativo

    Lei punti
    🔊
    Che lui/lei punti
    🔊
    Che loro puntino
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!