Izberite vaš jezik

🔍
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Loro hanno puntato sulla qualità del prodotto. (Dante Alighieri, Divina Commedia)
    puntare :
    pun|tà|re : (accento grave)

    indicativo puntare. Povedni naklon glagola puntare


    Tempo semplice

    Presente puntare

    io punto
    🔊
    tu punti
    🔊
    lui/lei/Lei punta
    🔊
    noi puntiamo
    🔊
    voi puntate
    🔊
    loro puntano
    🔊
    Tempo semplice

    Imperfetto puntare

    io puntavo
    🔊
    tu puntavi
    🔊
    lui/lei/Lei puntava
    🔊
    noi puntavamo
    🔊
    voi puntavate
    🔊
    loro puntavano
    🔊

    Tempo semplice

    Futuro semplice puntare

    io punterò
    🔊
    tu punterai
    🔊
    lui/lei/Lei punterà
    🔊
    noi punteremo
    🔊
    voi punterete
    🔊
    loro punteranno
    🔊
    Tempo semplice

    Passato remoto puntare

    io puntai
    🔊
    tu puntasti
    🔊
    lui/lei/Lei puntò
    🔊
    noi puntammo
    🔊
    voi puntaste
    🔊
    loro puntarono
    🔊

    Tempo composto

    Futuro anteriore puntare

    io avrò puntato
    🔊
    tu avrai puntato
    🔊
    lui/lei/Lei avrà puntato
    🔊
    noi avremo puntato
    🔊
    voi avrete puntato
    🔊
    loro avranno puntato
    🔊
    Tempo composto

    Passato prossimo puntare

    io ho puntato
    🔊
    tu hai puntato
    🔊
    lui/lei/Lei ha puntato
    🔊
    noi abbiamo puntato
    🔊
    voi avete puntato
    🔊
    loro hanno puntato
    🔊

    Tempo composto

    Trapassato prossimo puntare

    io avevo puntato
    🔊
    tu avevi puntato
    🔊
    lui/lei/Lei aveva puntato
    🔊
    noi avevamo puntato
    🔊
    voi avevate puntato
    🔊
    loro avevano puntato
    🔊
    Tempo composto

    Trapassato remoto puntare

    io ebbi puntato
    🔊
    tu avesti puntato
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe puntato
    🔊
    noi avemmo puntato
    🔊
    voi aveste puntato
    🔊
    loro ebbero puntato
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo puntare. Pogojni naklon glagola puntare


    Tempo semplice

    Congiuntivo presente puntare

    io punti
    🔊
    tu punti
    🔊
    lui/lei/Lei punti
    🔊
    noi puntiamo
    🔊
    voi puntiate
    🔊
    loro puntino
    🔊
    Tempo semplice

    Congiuntivo imperfetto puntare

    io puntassi
    🔊
    tu puntassi
    🔊
    lui/lei/Lei puntasse
    🔊
    noi puntassimo
    🔊
    voi puntaste
    🔊
    loro puntassero
    🔊

    Tempo composto

    Congiuntivo passato puntare

    io abbia puntato
    🔊
    tu abbia puntato
    🔊
    lui/lei/Lei abbia puntato
    🔊
    noi abbiamo puntato
    🔊
    voi abbiate puntato
    🔊
    loro abbiano puntato
    🔊
    Tempo composto

    Congiuntivo trapassato puntare

    io avessi puntato
    🔊
    tu avessi puntato
    🔊
    lui/lei/Lei avesse puntato
    🔊
    noi avessimo puntato
    🔊
    voi aveste puntato
    🔊
    loro avessero puntato
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikaciju in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale puntare. Pogojni naklon glagola puntare


    Tempo semplice

    Condizionale presente puntare

    io punterei
    🔊
    tu punteresti
    🔊
    lui/lei/Lei punterebbe
    🔊
    noi punteremmo
    🔊
    voi puntereste
    🔊
    loro punterebbero
    🔊
    Tempo composto

    Condizionale passato puntare

    io avrei puntato
    🔊
    tu avresti puntato
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe puntato
    🔊
    noi avremmo puntato
    🔊
    voi avreste puntato
    🔊
    loro avrebbero puntato
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo puntare. Velelni način glagola puntare


    Imperativo puntare

    tu punta
    🔊
    noi puntiamo
    🔊
    voi puntate
    🔊

    Congiuntivo puntare

    Lei punti
    🔊
    Che lui/lei punti
    🔊
    Che loro puntino
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Velelnik (Imperativo) je pomemben glagolski naklon v italijanščini, ki se uporablja za izražanje ukazov, navodil ali nasvetov. Tvori se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer stavki, kot sta »Fai attenzione!« ali »Parlate lentamente!«, kažejo, kako lahko velelnik uporabimo za neposredno in jasno sporazumevanje. Izraz »Andiamo!«, s katerim nekoga povabimo, da nekaj naredimo skupaj, je prav tako primer velelnika.
    Pomembno pa je vedeti, da velelnik nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv, s katerim želje ali priporočila izrazimo na bolj nežen način. Zaradi te značilnosti je italijanščina posebna, saj konjunktiv pogovorom dodaja pridih vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje velelnika in njegova pravilna uporaba sta ključna za učinkovito sporazumevanje ter ohranjanje prijaznega tona v vsakdanjih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikaciju.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!