🔍
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Il bambino ha poppato al seno. (Giosuè Carducci, Odi Barbare)
    poppare :
    pop||re : (accento grave)

    indicativo poppare. Povedni naklon glagola poppare


    Tempo semplice

    Presente poppare

    io poppo
    🔊
    tu poppi
    🔊
    lui/lei/Lei poppa
    🔊
    noi poppiamo
    🔊
    voi poppate
    🔊
    loro poppano
    🔊
    Tempo semplice

    Imperfetto poppare

    io poppavo
    🔊
    tu poppavi
    🔊
    lui/lei/Lei poppava
    🔊
    noi poppavamo
    🔊
    voi poppavate
    🔊
    loro poppavano
    🔊

    Tempo semplice

    Futuro semplice poppare

    io popperò
    🔊
    tu popperai
    🔊
    lui/lei/Lei popperà
    🔊
    noi popperemo
    🔊
    voi popperete
    🔊
    loro popperanno
    🔊
    Tempo semplice

    Passato remoto poppare

    io poppai
    🔊
    tu poppasti
    🔊
    lui/lei/Lei poppò
    🔊
    noi poppammo
    🔊
    voi poppaste
    🔊
    loro popparono
    🔊

    Tempo composto

    Futuro anteriore poppare

    io avrò poppato
    🔊
    tu avrai poppato
    🔊
    lui/lei/Lei avrà poppato
    🔊
    noi avremo poppato
    🔊
    voi avrete poppato
    🔊
    loro avranno poppato
    🔊
    Tempo composto

    Passato prossimo poppare

    io ho poppato
    🔊
    tu hai poppato
    🔊
    lui/lei/Lei ha poppato
    🔊
    noi abbiamo poppato
    🔊
    voi avete poppato
    🔊
    loro hanno poppato
    🔊

    Tempo composto

    Trapassato prossimo poppare

    io avevo poppato
    🔊
    tu avevi poppato
    🔊
    lui/lei/Lei aveva poppato
    🔊
    noi avevamo poppato
    🔊
    voi avevate poppato
    🔊
    loro avevano poppato
    🔊
    Tempo composto

    Trapassato remoto poppare

    io ebbi poppato
    🔊
    tu avesti poppato
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe poppato
    🔊
    noi avemmo poppato
    🔊
    voi aveste poppato
    🔊
    loro ebbero poppato
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo poppare. Pogojni naklon glagola poppare


    Tempo semplice

    Congiuntivo presente poppare

    io poppi
    🔊
    tu poppi
    🔊
    lui/lei/Lei poppi
    🔊
    noi poppiamo
    🔊
    voi poppiate
    🔊
    loro poppino
    🔊
    Tempo semplice

    Congiuntivo imperfetto poppare

    io poppassi
    🔊
    tu poppassi
    🔊
    lui/lei/Lei poppasse
    🔊
    noi poppassimo
    🔊
    voi poppaste
    🔊
    loro poppassero
    🔊

    Tempo composto

    Congiuntivo passato poppare

    io abbia poppato
    🔊
    tu abbia poppato
    🔊
    lui/lei/Lei abbia poppato
    🔊
    noi abbiamo poppato
    🔊
    voi abbiate poppato
    🔊
    loro abbiano poppato
    🔊
    Tempo composto

    Congiuntivo trapassato poppare

    io avessi poppato
    🔊
    tu avessi poppato
    🔊
    lui/lei/Lei avesse poppato
    🔊
    noi avessimo poppato
    🔊
    voi aveste poppato
    🔊
    loro avessero poppato
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikaciju in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale poppare. Pogojni naklon glagola poppare


    Tempo semplice

    Condizionale presente poppare

    io popperei
    🔊
    tu popperesti
    🔊
    lui/lei/Lei popperebbe
    🔊
    noi popperemmo
    🔊
    voi poppereste
    🔊
    loro popperebbero
    🔊
    Tempo composto

    Condizionale passato poppare

    io avrei poppato
    🔊
    tu avresti poppato
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe poppato
    🔊
    noi avremmo poppato
    🔊
    voi avreste poppato
    🔊
    loro avrebbero poppato
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo poppare. Velelni način glagola poppare


    Imperativo poppare

    tu poppa
    🔊
    noi poppiamo
    🔊
    voi poppate
    🔊

    Congiuntivo poppare

    Lei poppi
    🔊
    Che lui/lei poppi
    🔊
    Che loro poppino
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    L'imperativo è un modo verbale essenziale nella lingua italiana, utilizzato per dare ordini, istruzioni o consigli. Si forma per la seconda persona singolare, la seconda persona plurale e la prima persona plurale.
    Ad esempio, frasi come "Fai attenzione!" o "Parlate lentamente!" mostrano come l'imperativo possa essere utilizzato per comunicare in modo diretto e chiaro. Anche la forma "Andiamo!" per esprimere un invito a fare qualcosa insieme è un esempio di imperativo.
    Tuttavia, è importante notare che l'imperativo non ha forme per la terza persona singolare e plurale. Per questi casi, si usa il congiuntivo esortativo, che serve a esprimere desideri o raccomandazioni in modo più gentile.
    Questa caratteristica rende l'italiano unico, poiché il congiuntivo esortativo aggiunge un tocco di cortesia e delicatezza alle conversazioni. Conoscere l'imperativo e il suo utilizzo appropriato è fondamentale per comunicare efficacemente e mantenere un tono amichevole nelle interazioni quotidiane.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikaciju.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!