🔍
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Hanno pensato a una soluzione alternativa. (Alessandro Manzoni, I Promessi Sposi)
    pensare : misliti
    pen||re : (accento grave)

    indicativo pensare. Povedni naklon glagola pensare


    Tempo semplice

    Presente pensare

    io penso
    🔊
    tu pensi
    🔊
    lui/lei/Lei pensa
    🔊
    noi pensiamo
    🔊
    voi pensate
    🔊
    loro pensano
    🔊
    Tempo semplice

    Imperfetto pensare

    io pensavo
    🔊
    tu pensavi
    🔊
    lui/lei/Lei pensava
    🔊
    noi pensavamo
    🔊
    voi pensavate
    🔊
    loro pensavano
    🔊

    Tempo semplice

    Futuro semplice pensare

    io penserò
    🔊
    tu penserai
    🔊
    lui/lei/Lei penserà
    🔊
    noi penseremo
    🔊
    voi penserete
    🔊
    loro penseranno
    🔊
    Tempo semplice

    Passato remoto pensare

    io pensai
    🔊
    tu pensasti
    🔊
    lui/lei/Lei pensò
    🔊
    noi pensammo
    🔊
    voi pensaste
    🔊
    loro pensarono
    🔊

    Tempo composto

    Futuro anteriore pensare

    io avrò pensato
    🔊
    tu avrai pensato
    🔊
    lui/lei/Lei avrà pensato
    🔊
    noi avremo pensato
    🔊
    voi avrete pensato
    🔊
    loro avranno pensato
    🔊
    Tempo composto

    Passato prossimo pensare

    io ho pensato
    🔊
    tu hai pensato
    🔊
    lui/lei/Lei ha pensato
    🔊
    noi abbiamo pensato
    🔊
    voi avete pensato
    🔊
    loro hanno pensato
    🔊

    Tempo composto

    Trapassato prossimo pensare

    io avevo pensato
    🔊
    tu avevi pensato
    🔊
    lui/lei/Lei aveva pensato
    🔊
    noi avevamo pensato
    🔊
    voi avevate pensato
    🔊
    loro avevano pensato
    🔊
    Tempo composto

    Trapassato remoto pensare

    io ebbi pensato
    🔊
    tu avesti pensato
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe pensato
    🔊
    noi avemmo pensato
    🔊
    voi aveste pensato
    🔊
    loro ebbero pensato
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo pensare. Pogojni naklon glagola pensare


    Tempo semplice

    Congiuntivo presente pensare

    io pensi
    🔊
    tu pensi
    🔊
    lui/lei/Lei pensi
    🔊
    noi pensiamo
    🔊
    voi pensiate
    🔊
    loro pensino
    🔊
    Tempo semplice

    Congiuntivo imperfetto pensare

    io pensassi
    🔊
    tu pensassi
    🔊
    lui/lei/Lei pensasse
    🔊
    noi pensassimo
    🔊
    voi pensaste
    🔊
    loro pensassero
    🔊

    Tempo composto

    Congiuntivo passato pensare

    io abbia pensato
    🔊
    tu abbia pensato
    🔊
    lui/lei/Lei abbia pensato
    🔊
    noi abbiamo pensato
    🔊
    voi abbiate pensato
    🔊
    loro abbiano pensato
    🔊
    Tempo composto

    Congiuntivo trapassato pensare

    io avessi pensato
    🔊
    tu avessi pensato
    🔊
    lui/lei/Lei avesse pensato
    🔊
    noi avessimo pensato
    🔊
    voi aveste pensato
    🔊
    loro avessero pensato
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikaciju in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale pensare. Pogojni naklon glagola pensare


    Tempo semplice

    Condizionale presente pensare

    io penserei
    🔊
    tu penseresti
    🔊
    lui/lei/Lei penserebbe
    🔊
    noi penseremmo
    🔊
    voi pensereste
    🔊
    loro penserebbero
    🔊
    Tempo composto

    Condizionale passato pensare

    io avrei pensato
    🔊
    tu avresti pensato
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe pensato
    🔊
    noi avremmo pensato
    🔊
    voi avreste pensato
    🔊
    loro avrebbero pensato
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo pensare. Velelni način glagola pensare


    Imperativo pensare

    tu pensa
    🔊
    noi pensiamo
    🔊
    voi pensate
    🔊

    Congiuntivo pensare

    Lei pensi
    🔊
    Che lui/lei pensi
    🔊
    Che loro pensino
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    L'imperativo è un modo verbale essenziale nella lingua italiana, utilizzato per dare ordini, istruzioni o consigli. Si forma per la seconda persona singolare, la seconda persona plurale e la prima persona plurale.
    Ad esempio, frasi come "Fai attenzione!" o "Parlate lentamente!" mostrano come l'imperativo possa essere utilizzato per comunicare in modo diretto e chiaro. Anche la forma "Andiamo!" per esprimere un invito a fare qualcosa insieme è un esempio di imperativo.
    Tuttavia, è importante notare che l'imperativo non ha forme per la terza persona singolare e plurale. Per questi casi, si usa il congiuntivo esortativo, che serve a esprimere desideri o raccomandazioni in modo più gentile.
    Questa caratteristica rende l'italiano unico, poiché il congiuntivo esortativo aggiunge un tocco di cortesia e delicatezza alle conversazioni. Conoscere l'imperativo e il suo utilizzo appropriato è fondamentale per comunicare efficacemente e mantenere un tono amichevole nelle interazioni quotidiane.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikaciju.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!