🔍
    sense 1v
    sense 2v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Hanno pensato a una soluzione alternativa. (Alessandro Manzoni, I Promessi Sposi)
    pensare :
    pen||re : (accento grave)

    indicativo pensare. Povedni naklon glagola pensare


    Tempo semplice

    pensare presente

    io penso
    🔊
    tu pensi
    🔊
    lui/lei/Lei pensa
    🔊
    noi pensiamo
    🔊
    voi pensate
    🔊
    loro pensano
    🔊
    Tempo semplice

    pensare imperfetto

    io pensavo
    🔊
    tu pensavi
    🔊
    lui/lei/Lei pensava
    🔊
    noi pensavamo
    🔊
    voi pensavate
    🔊
    loro pensavano
    🔊

    Tempo semplice

    pensare futuro semplice

    io penserò
    🔊
    tu penserai
    🔊
    lui/lei/Lei penserà
    🔊
    noi penseremo
    🔊
    voi penserete
    🔊
    loro penseranno
    🔊
    Tempo semplice

    pensare passato remoto

    io pensai
    🔊
    tu pensasti
    🔊
    lui/lei/Lei pensò
    🔊
    noi pensammo
    🔊
    voi pensaste
    🔊
    loro pensarono
    🔊

    Tempo composto

    pensare futuro anteriore

    io avrò pensato
    🔊
    tu avrai pensato
    🔊
    lui/lei/Lei avrà pensato
    🔊
    noi avremo pensato
    🔊
    voi avrete pensato
    🔊
    loro avranno pensato
    🔊
    Tempo composto

    pensare passato prossimo

    io ho pensato
    🔊
    tu hai pensato
    🔊
    lui/lei/Lei ha pensato
    🔊
    noi abbiamo pensato
    🔊
    voi avete pensato
    🔊
    loro hanno pensato
    🔊

    Tempo composto

    pensare trapassato prossimo

    io avevo pensato
    🔊
    tu avevi pensato
    🔊
    lui/lei/Lei aveva pensato
    🔊
    noi avevamo pensato
    🔊
    voi avevate pensato
    🔊
    loro avevano pensato
    🔊
    Tempo composto

    pensare trapassato remoto

    io ebbi pensato
    🔊
    tu avesti pensato
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe pensato
    🔊
    noi avemmo pensato
    🔊
    voi aveste pensato
    🔊
    loro ebbero pensato
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo pensare. Pogojni naklon glagola pensare


    Tempo semplice

    pensare congiuntivo presente

    io pensi
    🔊
    tu pensi
    🔊
    lui/lei/Lei pensi
    🔊
    noi pensiamo
    🔊
    voi pensiate
    🔊
    loro pensino
    🔊
    Tempo semplice

    pensare congiuntivo imperfetto

    io pensassi
    🔊
    tu pensassi
    🔊
    lui/lei/Lei pensasse
    🔊
    noi pensassimo
    🔊
    voi pensaste
    🔊
    loro pensassero
    🔊

    Tempo composto

    pensare congiuntivo passato

    io abbia pensato
    🔊
    tu abbia pensato
    🔊
    lui/lei/Lei abbia pensato
    🔊
    noi abbiamo pensato
    🔊
    voi abbiate pensato
    🔊
    loro abbiano pensato
    🔊
    Tempo composto

    pensare congiuntivo trapassato

    io avessi pensato
    🔊
    tu avessi pensato
    🔊
    lui/lei/Lei avesse pensato
    🔊
    noi avessimo pensato
    🔊
    voi aveste pensato
    🔊
    loro avessero pensato
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale pensare. Pogojni naklon glagola pensare


    Tempo semplice

    pensare condizionale presente

    io penserei
    🔊
    tu penseresti
    🔊
    lui/lei/Lei penserebbe
    🔊
    noi penseremmo
    🔊
    voi pensereste
    🔊
    loro penserebbero
    🔊
    Tempo composto

    pensare condizionale passato

    io avrei pensato
    🔊
    tu avresti pensato
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe pensato
    🔊
    noi avremmo pensato
    🔊
    voi avreste pensato
    🔊
    loro avrebbero pensato
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo pensare. Velelni način glagola pensare


    pensare imperativo

    tu pensa
    🔊
    noi pensiamo
    🔊
    voi pensate
    🔊

    pensare congiuntivo esortativo

    Lei pensi
    🔊
    Che lui/lei pensi
    🔊
    Che loro pensino
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!