🔍
    sense 2v
    sense 1v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Ha mirato al futuro con ottimismo. (Umberto Eco, Il nome della rosa)
    mirare :
    mi||re : (accento grave)

    indicativo mirare. Povedni naklon glagola mirare


    Tempo semplice

    mirare presente

    io miro
    🔊
    tu miri
    🔊
    lui/lei/Lei mira
    🔊
    noi miriamo
    🔊
    voi mirate
    🔊
    loro mirano
    🔊
    Tempo semplice

    mirare imperfetto

    io miravo
    🔊
    tu miravi
    🔊
    lui/lei/Lei mirava
    🔊
    noi miravamo
    🔊
    voi miravate
    🔊
    loro miravano
    🔊

    Tempo semplice

    mirare futuro semplice

    io mirerò
    🔊
    tu mirerai
    🔊
    lui/lei/Lei mirerà
    🔊
    noi mireremo
    🔊
    voi mirerete
    🔊
    loro mireranno
    🔊
    Tempo semplice

    mirare passato remoto

    io mirai
    🔊
    tu mirasti
    🔊
    lui/lei/Lei mirò
    🔊
    noi mirammo
    🔊
    voi miraste
    🔊
    loro mirarono
    🔊

    Tempo composto

    mirare futuro anteriore

    io avrò mirato
    🔊
    tu avrai mirato
    🔊
    lui/lei/Lei avrà mirato
    🔊
    noi avremo mirato
    🔊
    voi avrete mirato
    🔊
    loro avranno mirato
    🔊
    Tempo composto

    mirare passato prossimo

    io ho mirato
    🔊
    tu hai mirato
    🔊
    lui/lei/Lei ha mirato
    🔊
    noi abbiamo mirato
    🔊
    voi avete mirato
    🔊
    loro hanno mirato
    🔊

    Tempo composto

    mirare trapassato prossimo

    io avevo mirato
    🔊
    tu avevi mirato
    🔊
    lui/lei/Lei aveva mirato
    🔊
    noi avevamo mirato
    🔊
    voi avevate mirato
    🔊
    loro avevano mirato
    🔊
    Tempo composto

    mirare trapassato remoto

    io ebbi mirato
    🔊
    tu avesti mirato
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe mirato
    🔊
    noi avemmo mirato
    🔊
    voi aveste mirato
    🔊
    loro ebbero mirato
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo mirare. Pogojni naklon glagola mirare


    Tempo semplice

    mirare congiuntivo presente

    io miri
    🔊
    tu miri
    🔊
    lui/lei/Lei miri
    🔊
    noi miriamo
    🔊
    voi miriate
    🔊
    loro mirino
    🔊
    Tempo semplice

    mirare congiuntivo imperfetto

    io mirassi
    🔊
    tu mirassi
    🔊
    lui/lei/Lei mirasse
    🔊
    noi mirassimo
    🔊
    voi miraste
    🔊
    loro mirassero
    🔊

    Tempo composto

    mirare congiuntivo passato

    io abbia mirato
    🔊
    tu abbia mirato
    🔊
    lui/lei/Lei abbia mirato
    🔊
    noi abbiamo mirato
    🔊
    voi abbiate mirato
    🔊
    loro abbiano mirato
    🔊
    Tempo composto

    mirare congiuntivo trapassato

    io avessi mirato
    🔊
    tu avessi mirato
    🔊
    lui/lei/Lei avesse mirato
    🔊
    noi avessimo mirato
    🔊
    voi aveste mirato
    🔊
    loro avessero mirato
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale mirare. Pogojni naklon glagola mirare


    Tempo semplice

    mirare condizionale presente

    io mirerei
    🔊
    tu mireresti
    🔊
    lui/lei/Lei mirerebbe
    🔊
    noi mireremmo
    🔊
    voi mirereste
    🔊
    loro mirerebbero
    🔊
    Tempo composto

    mirare condizionale passato

    io avrei mirato
    🔊
    tu avresti mirato
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe mirato
    🔊
    noi avremmo mirato
    🔊
    voi avreste mirato
    🔊
    loro avrebbero mirato
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo mirare. Velelni način glagola mirare


    mirare imperativo

    tu mira
    🔊
    noi miriamo
    🔊
    voi mirate
    🔊

    mirare congiuntivo esortativo

    Lei miri
    🔊
    Che lui/lei miri
    🔊
    Che loro mirino
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!