🔍
    sense 1v
    sense 2v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Ha lusingato il suo interlocutore con parole gentili. (Giovanni Verga, I Malavoglia)
    lusingare :
    lu|sin||re : (accento grave)

    indicativo lusingare. Povedni naklon glagola lusingare


    Tempo semplice

    lusingare presente

    io lusingo
    🔊
    tu lusinghi
    🔊
    lui/lei/Lei lusinga
    🔊
    noi lusinghiamo
    🔊
    voi lusingate
    🔊
    loro lusingano
    🔊
    Tempo semplice

    lusingare imperfetto

    io lusingavo
    🔊
    tu lusingavi
    🔊
    lui/lei/Lei lusingava
    🔊
    noi lusingavamo
    🔊
    voi lusingavate
    🔊
    loro lusingavano
    🔊

    Tempo semplice

    lusingare futuro semplice

    io lusingherò
    🔊
    tu lusingherai
    🔊
    lui/lei/Lei lusingherà
    🔊
    noi lusingheremo
    🔊
    voi lusingherete
    🔊
    loro lusingheranno
    🔊
    Tempo semplice

    lusingare passato remoto

    io lusingai
    🔊
    tu lusingasti
    🔊
    lui/lei/Lei lusingò
    🔊
    noi lusingammo
    🔊
    voi lusingaste
    🔊
    loro lusingarono
    🔊

    Tempo composto

    lusingare futuro anteriore

    io avrò lusingato
    🔊
    tu avrai lusingato
    🔊
    lui/lei/Lei avrà lusingato
    🔊
    noi avremo lusingato
    🔊
    voi avrete lusingato
    🔊
    loro avranno lusingato
    🔊
    Tempo composto

    lusingare passato prossimo

    io ho lusingato
    🔊
    tu hai lusingato
    🔊
    lui/lei/Lei ha lusingato
    🔊
    noi abbiamo lusingato
    🔊
    voi avete lusingato
    🔊
    loro hanno lusingato
    🔊

    Tempo composto

    lusingare trapassato prossimo

    io avevo lusingato
    🔊
    tu avevi lusingato
    🔊
    lui/lei/Lei aveva lusingato
    🔊
    noi avevamo lusingato
    🔊
    voi avevate lusingato
    🔊
    loro avevano lusingato
    🔊
    Tempo composto

    lusingare trapassato remoto

    io ebbi lusingato
    🔊
    tu avesti lusingato
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe lusingato
    🔊
    noi avemmo lusingato
    🔊
    voi aveste lusingato
    🔊
    loro ebbero lusingato
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo lusingare. Pogojni naklon glagola lusingare


    Tempo semplice

    lusingare congiuntivo presente

    io lusinghi
    🔊
    tu lusinghi
    🔊
    lui/lei/Lei lusinghi
    🔊
    noi lusinghiamo
    🔊
    voi lusinghiate
    🔊
    loro lusinghino
    🔊
    Tempo semplice

    lusingare congiuntivo imperfetto

    io lusingassi
    🔊
    tu lusingassi
    🔊
    lui/lei/Lei lusingasse
    🔊
    noi lusingassimo
    🔊
    voi lusingaste
    🔊
    loro lusingassero
    🔊

    Tempo composto

    lusingare congiuntivo passato

    io abbia lusingato
    🔊
    tu abbia lusingato
    🔊
    lui/lei/Lei abbia lusingato
    🔊
    noi abbiamo lusingato
    🔊
    voi abbiate lusingato
    🔊
    loro abbiano lusingato
    🔊
    Tempo composto

    lusingare congiuntivo trapassato

    io avessi lusingato
    🔊
    tu avessi lusingato
    🔊
    lui/lei/Lei avesse lusingato
    🔊
    noi avessimo lusingato
    🔊
    voi aveste lusingato
    🔊
    loro avessero lusingato
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale lusingare. Pogojni naklon glagola lusingare


    Tempo semplice

    lusingare condizionale presente

    io lusingherei
    🔊
    tu lusingheresti
    🔊
    lui/lei/Lei lusingherebbe
    🔊
    noi lusingheremmo
    🔊
    voi lusinghereste
    🔊
    loro lusingherebbero
    🔊
    Tempo composto

    lusingare condizionale passato

    io avrei lusingato
    🔊
    tu avresti lusingato
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe lusingato
    🔊
    noi avremmo lusingato
    🔊
    voi avreste lusingato
    🔊
    loro avrebbero lusingato
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo lusingare. Velelni način glagola lusingare


    lusingare imperativo

    tu lusinga
    🔊
    noi lusinghiamo
    🔊
    voi lusingate
    🔊

    lusingare congiuntivo esortativo

    Lei lusinghi
    🔊
    Che lui/lei lusinghi
    🔊
    Che loro lusinghino
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!