🔍
    sense 1v
    sense 2v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Ha largito le sue risorse. (Giosuè Carducci, Odi Barbare)
    largire :
    lar||re : (accento grave)

    indicativo largire. Povedni naklon glagola largire


    Tempo semplice

    largire presente

    io largisco
    🔊
    tu largisci
    🔊
    lui/lei/Lei largisce
    🔊
    noi largiamo
    🔊
    voi largite
    🔊
    loro largiscono
    🔊
    Tempo semplice

    largire imperfetto

    io largivo
    🔊
    tu largivi
    🔊
    lui/lei/Lei largiva
    🔊
    noi largivamo
    🔊
    voi largivate
    🔊
    loro largivano
    🔊

    Tempo semplice

    largire futuro semplice

    io largirò
    🔊
    tu largirai
    🔊
    lui/lei/Lei largirà
    🔊
    noi largiremo
    🔊
    voi largirete
    🔊
    loro largiranno
    🔊
    Tempo semplice

    largire passato remoto

    io largii
    🔊
    tu largisti
    🔊
    lui/lei/Lei largì
    🔊
    noi largimmo
    🔊
    voi largiste
    🔊
    loro largirono
    🔊

    Tempo composto

    largire futuro anteriore

    io avrò largito
    🔊
    tu avrai largito
    🔊
    lui/lei/Lei avrà largito
    🔊
    noi avremo largito
    🔊
    voi avrete largito
    🔊
    loro avranno largito
    🔊
    Tempo composto

    largire passato prossimo

    io ho largito
    🔊
    tu hai largito
    🔊
    lui/lei/Lei ha largito
    🔊
    noi abbiamo largito
    🔊
    voi avete largito
    🔊
    loro hanno largito
    🔊

    Tempo composto

    largire trapassato prossimo

    io avevo largito
    🔊
    tu avevi largito
    🔊
    lui/lei/Lei aveva largito
    🔊
    noi avevamo largito
    🔊
    voi avevate largito
    🔊
    loro avevano largito
    🔊
    Tempo composto

    largire trapassato remoto

    io ebbi largito
    🔊
    tu avesti largito
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe largito
    🔊
    noi avemmo largito
    🔊
    voi aveste largito
    🔊
    loro ebbero largito
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo largire. Pogojni naklon glagola largire


    Tempo semplice

    largire congiuntivo presente

    io largisca
    🔊
    tu largisca
    🔊
    lui/lei/Lei largisca
    🔊
    noi largiamo
    🔊
    voi largiate
    🔊
    loro largiscano
    🔊
    Tempo semplice

    largire congiuntivo imperfetto

    io largissi
    🔊
    tu largissi
    🔊
    lui/lei/Lei largisse
    🔊
    noi largissimo
    🔊
    voi largiste
    🔊
    loro largissero
    🔊

    Tempo composto

    largire congiuntivo passato

    io abbia largito
    🔊
    tu abbia largito
    🔊
    lui/lei/Lei abbia largito
    🔊
    noi abbiamo largito
    🔊
    voi abbiate largito
    🔊
    loro abbiano largito
    🔊
    Tempo composto

    largire congiuntivo trapassato

    io avessi largito
    🔊
    tu avessi largito
    🔊
    lui/lei/Lei avesse largito
    🔊
    noi avessimo largito
    🔊
    voi aveste largito
    🔊
    loro avessero largito
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale largire. Pogojni naklon glagola largire


    Tempo semplice

    largire condizionale presente

    io largirei
    🔊
    tu largiresti
    🔊
    lui/lei/Lei largirebbe
    🔊
    noi largiremmo
    🔊
    voi largireste
    🔊
    loro largerebbero
    🔊
    Tempo composto

    largire condizionale passato

    io avrei largito
    🔊
    tu avresti largito
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe largito
    🔊
    noi avremmo largito
    🔊
    voi avreste largito
    🔊
    loro avrebbero largito
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo largire. Velelni način glagola largire


    largire imperativo

    tu largi
    🔊
    noi largiamo
    🔊
    voi largite
    🔊

    largire congiuntivo esortativo

    Lei largisca
    🔊
    Che lui/lei largisca
    🔊
    Che loro largiscano
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!