🔍
    sense 2v
    sense 1v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    È languito nell’attesa di una risposta. (Luigi Pirandello, Il Fu Mattia Pascal)
    languire :
    lan|guì|re : (accento grave)

    indicativo languire. Povedni naklon glagola languire


    Tempo semplice

    languire presente

    io languisco
    🔊
    tu languisci
    🔊
    lui/lei/Lei languisce
    🔊
    noi languiamo
    🔊
    voi languite
    🔊
    loro languiscono
    🔊
    Tempo semplice

    languire imperfetto

    io languivo
    🔊
    tu languivi
    🔊
    lui/lei/Lei languiva
    🔊
    noi languivamo
    🔊
    voi languivate
    🔊
    loro languivano
    🔊

    Tempo semplice

    languire futuro semplice

    io languirò
    🔊
    tu languirai
    🔊
    lui/lei/Lei languirà
    🔊
    noi languiremo
    🔊
    voi languirete
    🔊
    loro languiranno
    🔊
    Tempo semplice

    languire passato remoto

    io languii
    🔊
    tu languisti
    🔊
    lui/lei/Lei languì
    🔊
    noi languimmo
    🔊
    voi languiste
    🔊
    loro languirono
    🔊

    Tempo composto

    languire futuro anteriore

    io avrò languito
    🔊
    tu avrai languito
    🔊
    lui/lei/Lei avrà languito
    🔊
    noi avremo languito
    🔊
    voi avrete languito
    🔊
    loro avranno languito
    🔊
    Tempo composto

    languire passato prossimo

    io ho languito
    🔊
    tu hai languito
    🔊
    lui/lei/Lei ha languito
    🔊
    noi abbiamo languito
    🔊
    voi avete languito
    🔊
    loro hanno languito
    🔊

    Tempo composto

    languire trapassato prossimo

    io avevo languito
    🔊
    tu avevi languito
    🔊
    lui/lei/Lei aveva languito
    🔊
    noi avevamo languito
    🔊
    voi avevate languito
    🔊
    loro avevano languito
    🔊
    Tempo composto

    languire trapassato remoto

    io ebbi languito
    🔊
    tu avesti languito
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe languito
    🔊
    noi avemmo languito
    🔊
    voi aveste languito
    🔊
    loro ebbero languito
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo languire. Pogojni naklon glagola languire


    Tempo semplice

    languire congiuntivo presente

    io languisca
    🔊
    tu languisca
    🔊
    lui/lei/Lei languisca
    🔊
    noi languiamo
    🔊
    voi languiate
    🔊
    loro languiscano
    🔊
    Tempo semplice

    languire congiuntivo imperfetto

    io languissi
    🔊
    tu languissi
    🔊
    lui/lei/Lei languisse
    🔊
    noi languissimo
    🔊
    voi languiste
    🔊
    loro languissero
    🔊

    Tempo composto

    languire congiuntivo passato

    io abbia languito
    🔊
    tu abbia languito
    🔊
    lui/lei/Lei abbia languito
    🔊
    noi abbiamo languito
    🔊
    voi abbiate languito
    🔊
    loro abbiano languito
    🔊
    Tempo composto

    languire congiuntivo trapassato

    io avessi languito
    🔊
    tu avessi languito
    🔊
    lui/lei/Lei avesse languito
    🔊
    noi avessimo languito
    🔊
    voi aveste languito
    🔊
    loro avessero languito
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale languire. Pogojni naklon glagola languire


    Tempo semplice

    languire condizionale presente

    io languirei
    🔊
    tu languiresti
    🔊
    lui/lei/Lei languirebbe
    🔊
    noi languiremmo
    🔊
    voi languireste
    🔊
    loro languerebbero
    🔊
    Tempo composto

    languire condizionale passato

    io avrei languito
    🔊
    tu avresti languito
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe languito
    🔊
    noi avremmo languito
    🔊
    voi avreste languito
    🔊
    loro avrebbero languito
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo languire. Velelni način glagola languire


    languire imperativo

    tu langui
    🔊
    noi languiamo
    🔊
    voi languite
    🔊

    languire congiuntivo esortativo

    Lei languisca
    🔊
    Che lui/lei languisca
    🔊
    Che loro languiscano
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!