V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
Ha intentato una causa legale. (Giosuè Carducci, Odi Barbare)
intentare :
in|ten|tà|re
: (accento grave)
indicativo intentare. Povedni naklon glagola intentare
|
Tempo semplice
Presente intentare |
||
| io | intento |
🔊
|
| tu | intenti |
🔊
|
| lui/lei/Lei | intenta |
🔊
|
| noi | intentiamo |
🔊
|
| voi | intentate |
🔊
|
| loro | intentano |
🔊
|
|
Tempo semplice
Imperfetto intentare |
||
| io | intentavo |
🔊
|
| tu | intentavi |
🔊
|
| lui/lei/Lei | intentava |
🔊
|
| noi | intentavamo |
🔊
|
| voi | intentavate |
🔊
|
| loro | intentavano |
🔊
|
|
Tempo semplice
Futuro semplice intentare |
||
| io | intenterò |
🔊
|
| tu | intenterai |
🔊
|
| lui/lei/Lei | intenterà |
🔊
|
| noi | intenteremo |
🔊
|
| voi | intenterete |
🔊
|
| loro | intenteranno |
🔊
|
|
Tempo semplice
Passato remoto intentare |
||
| io | intentai |
🔊
|
| tu | intentasti |
🔊
|
| lui/lei/Lei | intentò |
🔊
|
| noi | intentammo |
🔊
|
| voi | intentaste |
🔊
|
| loro | intentarono |
🔊
|
|
Tempo composto
Futuro anteriore intentare |
||
| io | avrò intentato |
🔊
|
| tu | avrai intentato |
🔊
|
| lui/lei/Lei | avrà intentato |
🔊
|
| noi | avremo intentato |
🔊
|
| voi | avrete intentato |
🔊
|
| loro | avranno intentato |
🔊
|
|
Tempo composto
Passato prossimo intentare |
||
| io | ho intentato |
🔊
|
| tu | hai intentato |
🔊
|
| lui/lei/Lei | ha intentato |
🔊
|
| noi | abbiamo intentato |
🔊
|
| voi | avete intentato |
🔊
|
| loro | hanno intentato |
🔊
|
|
Tempo composto
Trapassato prossimo intentare |
||
| io | avevo intentato |
🔊
|
| tu | avevi intentato |
🔊
|
| lui/lei/Lei | aveva intentato |
🔊
|
| noi | avevamo intentato |
🔊
|
| voi | avevate intentato |
🔊
|
| loro | avevano intentato |
🔊
|
|
Tempo composto
Trapassato remoto intentare |
||
| io | ebbi intentato |
🔊
|
| tu | avesti intentato |
🔊
|
| lui/lei/Lei | ebbe intentato |
🔊
|
| noi | avemmo intentato |
🔊
|
| voi | aveste intentato |
🔊
|
| loro | ebbero intentato |
🔊
|
Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov
Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.
congiuntivo intentare. Pogojni naklon glagola intentare
|
Tempo semplice
Congiuntivo presente intentare |
||
| io | intenti |
🔊
|
| tu | intenti |
🔊
|
| lui/lei/Lei | intenti |
🔊
|
| noi | intentiamo |
🔊
|
| voi | intentiate |
🔊
|
| loro | intentino |
🔊
|
|
Tempo semplice
Congiuntivo imperfetto intentare |
||
| io | intentassi |
🔊
|
| tu | intentassi |
🔊
|
| lui/lei/Lei | intentasse |
🔊
|
| noi | intentassimo |
🔊
|
| voi | intentaste |
🔊
|
| loro | intentassero |
🔊
|
|
Tempo composto
Congiuntivo passato intentare |
||
| io | abbia intentato |
🔊
|
| tu | abbia intentato |
🔊
|
| lui/lei/Lei | abbia intentato |
🔊
|
| noi | abbiamo intentato |
🔊
|
| voi | abbiate intentato |
🔊
|
| loro | abbiano intentato |
🔊
|
|
Tempo composto
Congiuntivo trapassato intentare |
||
| io | avessi intentato |
🔊
|
| tu | avessi intentato |
🔊
|
| lui/lei/Lei | avesse intentato |
🔊
|
| noi | avessimo intentato |
🔊
|
| voi | aveste intentato |
🔊
|
| loro | avessero intentato |
🔊
|
Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov
Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikaciju in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
condizionale intentare. Pogojni naklon glagola intentare
|
Tempo semplice
Condizionale presente intentare |
||
| io | intenterei |
🔊
|
| tu | intenteresti |
🔊
|
| lui/lei/Lei | intenterebbe |
🔊
|
| noi | intenteremmo |
🔊
|
| voi | intentereste |
🔊
|
| loro | intenterebbero |
🔊
|
|
Tempo composto
Condizionale passato intentare |
||
| io | avrei intentato |
🔊
|
| tu | avresti intentato |
🔊
|
| lui/lei/Lei | avrebbe intentato |
🔊
|
| noi | avremmo intentato |
🔊
|
| voi | avreste intentato |
🔊
|
| loro | avrebbero intentato |
🔊
|
Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov
Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
imperativo intentare. Velelni način glagola intentare
Imperativo intentare |
||
| tu | intenta |
🔊
|
| noi | intentiamo |
🔊
|
| voi | intentate |
🔊
|
Congiuntivo intentare |
||
| Lei | intenti |
🔊
|
| Che lui/lei | intenti |
🔊
|
| Che loro | intentino |
🔊
|
Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov
L'imperativo è un modo verbale essenziale nella lingua italiana, utilizzato per dare ordini, istruzioni o consigli. Si forma per la seconda persona singolare, la seconda persona plurale e la prima persona plurale.
Ad esempio, frasi come "Fai attenzione!" o "Parlate lentamente!" mostrano come l'imperativo possa essere utilizzato per comunicare in modo diretto e chiaro. Anche la forma "Andiamo!" per esprimere un invito a fare qualcosa insieme è un esempio di imperativo.
Tuttavia, è importante notare che l'imperativo non ha forme per la terza persona singolare e plurale. Per questi casi, si usa il congiuntivo esortativo, che serve a esprimere desideri o raccomandazioni in modo più gentile.
Questa caratteristica rende l'italiano unico, poiché il congiuntivo esortativo aggiunge un tocco di cortesia e delicatezza alle conversazioni. Conoscere l'imperativo e il suo utilizzo appropriato è fondamentale per comunicare efficacemente e mantenere un tono amichevole nelle interazioni quotidiane.
Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!
Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikaciju.
Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!
AF
BE
BG
CA
CS
DA
DE
EL
EN
ES
ET
FA
FI
FR
HR
HU
JA
KA
KK
KO
LT
LV
NB
NL
PL
PT
RO
RU
SK
SL
SR
SV
TA
TH
TR
UK
UR
ZH