V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
Ha imbrandito la spada con coraggio. (Dante Alighieri, Divina Commedia)
imbrandire :
im|bran|dì|re
: (accento grave)
indicativo imbrandire. Povedni naklon glagola imbrandire
Tempo semplice
Presente imbrandire |
||
io | imbrandisco |
🔊
|
tu | imbrandisci |
🔊
|
lui/lei/Lei | imbrandisce |
🔊
|
noi | imbrandiamo |
🔊
|
voi | imbrandite |
🔊
|
loro | imbrandiscono |
🔊
|
Tempo semplice
Imperfetto imbrandire |
||
io | imbrandivo |
🔊
|
tu | imbrandivi |
🔊
|
lui/lei/Lei | imbrandiva |
🔊
|
noi | imbrandivamo |
🔊
|
voi | imbrandivate |
🔊
|
loro | imbrandivano |
🔊
|
Tempo semplice
Futuro semplice imbrandire |
||
io | imbrandirò |
🔊
|
tu | imbrandirai |
🔊
|
lui/lei/Lei | imbrandirà |
🔊
|
noi | imbrandiremo |
🔊
|
voi | imbrandirete |
🔊
|
loro | imbrandiranno |
🔊
|
Tempo semplice
Passato remoto imbrandire |
||
io | imbrandii |
🔊
|
tu | imbrandisti |
🔊
|
lui/lei/Lei | imbrandì |
🔊
|
noi | imbrandimmo |
🔊
|
voi | imbrandiste |
🔊
|
loro | imbrandirono |
🔊
|
Tempo composto
Futuro anteriore imbrandire |
||
io | avrò imbrandito |
🔊
|
tu | avrai imbrandito |
🔊
|
lui/lei/Lei | avrà imbrandito |
🔊
|
noi | avremo imbrandito |
🔊
|
voi | avrete imbrandito |
🔊
|
loro | avranno imbrandito |
🔊
|
Tempo composto
Passato prossimo imbrandire |
||
io | ho imbrandito |
🔊
|
tu | hai imbrandito |
🔊
|
lui/lei/Lei | ha imbrandito |
🔊
|
noi | abbiamo imbrandito |
🔊
|
voi | avete imbrandito |
🔊
|
loro | hanno imbrandito |
🔊
|
Tempo composto
Trapassato prossimo imbrandire |
||
io | avevo imbrandito |
🔊
|
tu | avevi imbrandito |
🔊
|
lui/lei/Lei | aveva imbrandito |
🔊
|
noi | avevamo imbrandito |
🔊
|
voi | avevate imbrandito |
🔊
|
loro | avevano imbrandito |
🔊
|
Tempo composto
Trapassato remoto imbrandire |
||
io | ebbi imbrandito |
🔊
|
tu | avesti imbrandito |
🔊
|
lui/lei/Lei | ebbe imbrandito |
🔊
|
noi | avemmo imbrandito |
🔊
|
voi | aveste imbrandito |
🔊
|
loro | ebbero imbrandito |
🔊
|
Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov
Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.
congiuntivo imbrandire. Pogojni naklon glagola imbrandire
Tempo semplice
Congiuntivo presente imbrandire |
||
io | imbrandisca |
🔊
|
tu | imbrandisca |
🔊
|
lui/lei/Lei | imbrandisca |
🔊
|
noi | imbrandiamo |
🔊
|
voi | imbrandiate |
🔊
|
loro | imbrandiscano |
🔊
|
Tempo semplice
Congiuntivo imperfetto imbrandire |
||
io | imbrandissi |
🔊
|
tu | imbrandissi |
🔊
|
lui/lei/Lei | imbrandisse |
🔊
|
noi | imbrandissimo |
🔊
|
voi | imbrandiste |
🔊
|
loro | imbrandissero |
🔊
|
Tempo composto
Congiuntivo passato imbrandire |
||
io | abbia imbrandito |
🔊
|
tu | abbia imbrandito |
🔊
|
lui/lei/Lei | abbia imbrandito |
🔊
|
noi | abbiamo imbrandito |
🔊
|
voi | abbiate imbrandito |
🔊
|
loro | abbiano imbrandito |
🔊
|
Tempo composto
Congiuntivo trapassato imbrandire |
||
io | avessi imbrandito |
🔊
|
tu | avessi imbrandito |
🔊
|
lui/lei/Lei | avesse imbrandito |
🔊
|
noi | avessimo imbrandito |
🔊
|
voi | aveste imbrandito |
🔊
|
loro | avessero imbrandito |
🔊
|
Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov
Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
condizionale imbrandire. Pogojni naklon glagola imbrandire
Tempo semplice
Condizionale presente imbrandire |
||
io | imbrandirei |
🔊
|
tu | imbrandiresti |
🔊
|
lui/lei/Lei | imbrandirebbe |
🔊
|
noi | imbrandiremmo |
🔊
|
voi | imbrandireste |
🔊
|
loro | imbranderebbero |
🔊
|
Tempo composto
Condizionale passato imbrandire |
||
io | avrei imbrandito |
🔊
|
tu | avresti imbrandito |
🔊
|
lui/lei/Lei | avrebbe imbrandito |
🔊
|
noi | avremmo imbrandito |
🔊
|
voi | avreste imbrandito |
🔊
|
loro | avrebbero imbrandito |
🔊
|
Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov
Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
imperativo imbrandire. Velelni način glagola imbrandire
Imperativo imbrandire |
||
tu | imbrandisci |
🔊
|
noi | imbrandiamo |
🔊
|
voi | imbrandite |
🔊
|
Congiuntivo imbrandire |
||
Lei | imbrandisca |
🔊
|
Che lui/lei | imbrandisca |
🔊
|
Che loro | imbrandiscano |
🔊
|
Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov
Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.
Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!
Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!