V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
Ha frantumato il vetro della finestra con un colpo. (Alessandro Manzoni, I Promessi Sposi)
frantumare :
fran|tu|mà|re
: (accento grave)
indicativo frantumare. Povedni naklon glagola frantumare
Tempo semplice
frantumare presente |
||
io | frantumo |
🔊
|
tu | frantumi |
🔊
|
lui/lei/Lei | frantuma |
🔊
|
noi | frantumiamo |
🔊
|
voi | frantumate |
🔊
|
loro | frantumano |
🔊
|
Tempo semplice
frantumare imperfetto |
||
io | frantumavo |
🔊
|
tu | frantumavi |
🔊
|
lui/lei/Lei | frantumava |
🔊
|
noi | frantumavamo |
🔊
|
voi | frantumavate |
🔊
|
loro | frantumavano |
🔊
|
Tempo semplice
frantumare futuro semplice |
||
io | frantumerò |
🔊
|
tu | frantumerai |
🔊
|
lui/lei/Lei | frantumerà |
🔊
|
noi | frantumeremo |
🔊
|
voi | frantumerete |
🔊
|
loro | frantumeranno |
🔊
|
Tempo semplice
frantumare passato remoto |
||
io | frantumai |
🔊
|
tu | frantumasti |
🔊
|
lui/lei/Lei | frantumò |
🔊
|
noi | frantumammo |
🔊
|
voi | frantumaste |
🔊
|
loro | frantumarono |
🔊
|
Tempo composto
frantumare futuro anteriore |
||
io | avrò frantumato |
🔊
|
tu | avrai frantumato |
🔊
|
lui/lei/Lei | avrà frantumato |
🔊
|
noi | avremo frantumato |
🔊
|
voi | avrete frantumato |
🔊
|
loro | avranno frantumato |
🔊
|
Tempo composto
frantumare passato prossimo |
||
io | ho frantumato |
🔊
|
tu | hai frantumato |
🔊
|
lui/lei/Lei | ha frantumato |
🔊
|
noi | abbiamo frantumato |
🔊
|
voi | avete frantumato |
🔊
|
loro | hanno frantumato |
🔊
|
Tempo composto
frantumare trapassato prossimo |
||
io | avevo frantumato |
🔊
|
tu | avevi frantumato |
🔊
|
lui/lei/Lei | aveva frantumato |
🔊
|
noi | avevamo frantumato |
🔊
|
voi | avevate frantumato |
🔊
|
loro | avevano frantumato |
🔊
|
Tempo composto
frantumare trapassato remoto |
||
io | ebbi frantumato |
🔊
|
tu | avesti frantumato |
🔊
|
lui/lei/Lei | ebbe frantumato |
🔊
|
noi | avemmo frantumato |
🔊
|
voi | aveste frantumato |
🔊
|
loro | ebbero frantumato |
🔊
|
Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov
Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.
congiuntivo frantumare. Pogojni naklon glagola frantumare
Tempo semplice
frantumare congiuntivo presente |
||
io | frantumi |
🔊
|
tu | frantumi |
🔊
|
lui/lei/Lei | frantumi |
🔊
|
noi | frantumiamo |
🔊
|
voi | frantumiate |
🔊
|
loro | frantumino |
🔊
|
Tempo semplice
frantumare congiuntivo imperfetto |
||
io | frantumassi |
🔊
|
tu | frantumassi |
🔊
|
lui/lei/Lei | frantumasse |
🔊
|
noi | frantumassimo |
🔊
|
voi | frantumaste |
🔊
|
loro | frantumassero |
🔊
|
Tempo composto
frantumare congiuntivo passato |
||
io | abbia frantumato |
🔊
|
tu | abbia frantumato |
🔊
|
lui/lei/Lei | abbia frantumato |
🔊
|
noi | abbiamo frantumato |
🔊
|
voi | abbiate frantumato |
🔊
|
loro | abbiano frantumato |
🔊
|
Tempo composto
frantumare congiuntivo trapassato |
||
io | avessi frantumato |
🔊
|
tu | avessi frantumato |
🔊
|
lui/lei/Lei | avesse frantumato |
🔊
|
noi | avessimo frantumato |
🔊
|
voi | aveste frantumato |
🔊
|
loro | avessero frantumato |
🔊
|
Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov
Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
condizionale frantumare. Pogojni naklon glagola frantumare
Tempo semplice
frantumare condizionale presente |
||
io | frantumerei |
🔊
|
tu | frantumeresti |
🔊
|
lui/lei/Lei | frantumerebbe |
🔊
|
noi | frantumeremmo |
🔊
|
voi | frantumereste |
🔊
|
loro | frantumerebbero |
🔊
|
Tempo composto
frantumare condizionale passato |
||
io | avrei frantumato |
🔊
|
tu | avresti frantumato |
🔊
|
lui/lei/Lei | avrebbe frantumato |
🔊
|
noi | avremmo frantumato |
🔊
|
voi | avreste frantumato |
🔊
|
loro | avrebbero frantumato |
🔊
|
Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov
Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
imperativo frantumare. Velelni način glagola frantumare
frantumare imperativo |
||
tu | frantuma |
🔊
|
noi | frantumiamo |
🔊
|
voi | frantumate |
🔊
|
frantumare congiuntivo esortativo |
||
Lei | frantumi |
🔊
|
Che lui/lei | frantumi |
🔊
|
Che loro | frantumino |
🔊
|
Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov
Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.
Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!
Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!