🔍
    sense 1v
    sense 2v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Ha figgato il chiodo nel muro. (Dante Alighieri, Divina Commedia)
    verbo irregolare
    figgere :
    fìg|ge|re : (accento grave)

    indicativo figgere. Povedni naklon glagola figgere


    Tempo semplice

    figgere presente

    io figgo
    🔊
    tu figgi
    🔊
    lui/lei/Lei figge
    🔊
    noi figgiamo
    🔊
    voi figgete
    🔊
    loro figgono
    🔊
    Tempo semplice

    figgere imperfetto

    io figgevo
    🔊
    tu figgevi
    🔊
    lui/lei/Lei figgeva
    🔊
    noi figgevamo
    🔊
    voi figgevate
    🔊
    loro figgevano
    🔊

    Tempo semplice

    figgere futuro semplice

    io figgerò
    🔊
    tu figgerai
    🔊
    lui/lei/Lei figgerà
    🔊
    noi figgeremo
    🔊
    voi figgerete
    🔊
    loro figgeranno
    🔊
    Tempo semplice

    figgere passato remoto

    io fissi
    🔊
    tu figgesti
    🔊
    lui/lei/Lei fisse
    🔊
    noi figgemmo
    🔊
    voi figgeste
    🔊
    loro fissero
    🔊

    Tempo composto

    figgere futuro anteriore

    io avrò fitto
    🔊
    tu avrai fitto
    🔊
    lui/lei/Lei avrà fitto
    🔊
    noi avremo fitto
    🔊
    voi avrete fitto
    🔊
    loro avranno fitto
    🔊
    Tempo composto

    figgere passato prossimo

    io ho fitto
    🔊
    tu hai fitto
    🔊
    lui/lei/Lei ha fitto
    🔊
    noi abbiamo fitto
    🔊
    voi avete fitto
    🔊
    loro hanno fitto
    🔊

    Tempo composto

    figgere trapassato prossimo

    io avevo fitto
    🔊
    tu avevi fitto
    🔊
    lui/lei/Lei aveva fitto
    🔊
    noi avevamo fitto
    🔊
    voi avevate fitto
    🔊
    loro avevano fitto
    🔊
    Tempo composto

    figgere trapassato remoto

    io ebbi fitto
    🔊
    tu avesti fitto
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe fitto
    🔊
    noi avemmo fitto
    🔊
    voi aveste fitto
    🔊
    loro ebbero fitto
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo figgere. Pogojni naklon glagola figgere


    Tempo semplice

    figgere congiuntivo presente

    io figga
    🔊
    tu figga
    🔊
    lui/lei/Lei figga
    🔊
    noi figgiamo
    🔊
    voi figgiate
    🔊
    loro figgano
    🔊
    Tempo semplice

    figgere congiuntivo imperfetto

    io figgessi
    🔊
    tu figgessi
    🔊
    lui/lei/Lei figgesse
    🔊
    noi figgessimo
    🔊
    voi figgeste
    🔊
    loro figgessero
    🔊

    Tempo composto

    figgere congiuntivo passato

    io abbia fitto
    🔊
    tu abbia fitto
    🔊
    lui/lei/Lei abbia fitto
    🔊
    noi abbiamo fitto
    🔊
    voi abbiate fitto
    🔊
    loro abbiano fitto
    🔊
    Tempo composto

    figgere congiuntivo trapassato

    io avessi fitto
    🔊
    tu avessi fitto
    🔊
    lui/lei/Lei avesse fitto
    🔊
    noi avessimo fitto
    🔊
    voi aveste fitto
    🔊
    loro avessero fitto
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale figgere. Pogojni naklon glagola figgere


    Tempo semplice

    figgere condizionale presente

    io figgerei
    🔊
    tu figgeresti
    🔊
    lui/lei/Lei figgerebbe
    🔊
    noi figgeremmo
    🔊
    voi figgereste
    🔊
    loro figgerebbero
    🔊
    Tempo composto

    figgere condizionale passato

    io avrei fitto
    🔊
    tu avresti fitto
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe fitto
    🔊
    noi avremmo fitto
    🔊
    voi avreste fitto
    🔊
    loro avrebbero fitto
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo figgere. Velelni način glagola figgere


    figgere imperativo

    tu figgi
    🔊
    noi figgiamo
    🔊
    voi figgete
    🔊

    figgere congiuntivo esortativo

    Lei figga
    🔊
    Che lui/lei figga
    🔊
    Che loro figgano
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!