🔍
    sense 1v
    sense 2v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Mi fido sempre dei miei amici.
    fidare :
    fi||re : (accento grave)

    indicativo fidare. Povedni naklon glagola fidare


    Tempo semplice

    fidare presente

    io fido
    🔊
    tu fidi
    🔊
    lui/lei/Lei fida
    🔊
    noi fidiamo
    🔊
    voi fidate
    🔊
    loro fidano
    🔊
    Tempo semplice

    fidare imperfetto

    io fidavo
    🔊
    tu fidavi
    🔊
    lui/lei/Lei fidava
    🔊
    noi fidavamo
    🔊
    voi fidavate
    🔊
    loro fidavano
    🔊

    Tempo semplice

    fidare futuro semplice

    io fiderò
    🔊
    tu fiderai
    🔊
    lui/lei/Lei fiderà
    🔊
    noi fideremo
    🔊
    voi fiderete
    🔊
    loro fideranno
    🔊
    Tempo semplice

    fidare passato remoto

    io fidai
    🔊
    tu fidasti
    🔊
    lui/lei/Lei fidò
    🔊
    noi fidammo
    🔊
    voi fidaste
    🔊
    loro fidarono
    🔊

    Tempo composto

    fidare futuro anteriore

    io avrò fidato
    🔊
    tu avrai fidato
    🔊
    lui/lei/Lei avrà fidato
    🔊
    noi avremo fidato
    🔊
    voi avrete fidato
    🔊
    loro avranno fidato
    🔊
    Tempo composto

    fidare passato prossimo

    io ho fidato
    🔊
    tu hai fidato
    🔊
    lui/lei/Lei ha fidato
    🔊
    noi abbiamo fidato
    🔊
    voi avete fidato
    🔊
    loro hanno fidato
    🔊

    Tempo composto

    fidare trapassato prossimo

    io avevo fidato
    🔊
    tu avevi fidato
    🔊
    lui/lei/Lei aveva fidato
    🔊
    noi avevamo fidato
    🔊
    voi avevate fidato
    🔊
    loro avevano fidato
    🔊
    Tempo composto

    fidare trapassato remoto

    io ebbi fidato
    🔊
    tu avesti fidato
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe fidato
    🔊
    noi avemmo fidato
    🔊
    voi aveste fidato
    🔊
    loro ebbero fidato
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo fidare. Pogojni naklon glagola fidare


    Tempo semplice

    fidare congiuntivo presente

    io fidi
    🔊
    tu fidi
    🔊
    lui/lei/Lei fidi
    🔊
    noi fidiamo
    🔊
    voi fidiate
    🔊
    loro fidino
    🔊
    Tempo semplice

    fidare congiuntivo imperfetto

    io fidassi
    🔊
    tu fidassi
    🔊
    lui/lei/Lei fidasse
    🔊
    noi fidassimo
    🔊
    voi fidaste
    🔊
    loro fidassero
    🔊

    Tempo composto

    fidare congiuntivo passato

    io abbia fidato
    🔊
    tu abbia fidato
    🔊
    lui/lei/Lei abbia fidato
    🔊
    noi abbiamo fidato
    🔊
    voi abbiate fidato
    🔊
    loro abbiano fidato
    🔊
    Tempo composto

    fidare congiuntivo trapassato

    io avessi fidato
    🔊
    tu avessi fidato
    🔊
    lui/lei/Lei avesse fidato
    🔊
    noi avessimo fidato
    🔊
    voi aveste fidato
    🔊
    loro avessero fidato
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale fidare. Pogojni naklon glagola fidare


    Tempo semplice

    fidare condizionale presente

    io fiderei
    🔊
    tu fideresti
    🔊
    lui/lei/Lei fiderebbe
    🔊
    noi fideremmo
    🔊
    voi fidereste
    🔊
    loro fiderebbero
    🔊
    Tempo composto

    fidare condizionale passato

    io avrei fidato
    🔊
    tu avresti fidato
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe fidato
    🔊
    noi avremmo fidato
    🔊
    voi avreste fidato
    🔊
    loro avrebbero fidato
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo fidare. Velelni način glagola fidare


    fidare imperativo

    tu fida
    🔊
    noi fidiamo
    🔊
    voi fidate
    🔊

    fidare congiuntivo esortativo

    Lei fidi
    🔊
    Che lui/lei fidi
    🔊
    Che loro fidino
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!