V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
esistere : obstajati
:
indicativo esistere. Povedni naklon glagola esistere
|
Tempo semplice
Presente esistere |
||
| io | esisto |
🔊
|
| tu | esisti |
🔊
|
| lui/lei/Lei | esiste |
🔊
|
| noi | esistiamo |
🔊
|
| voi | esistete |
🔊
|
| loro | esistono |
🔊
|
|
Tempo semplice
Imperfetto esistere |
||
| io | esistevo |
🔊
|
| tu | esistevi |
🔊
|
| lui/lei/Lei | esisteva |
🔊
|
| noi | esistevamo |
🔊
|
| voi | esistevate |
🔊
|
| loro | esistevano |
🔊
|
|
Tempo semplice
Futuro semplice esistere |
||
| io | esisterò |
🔊
|
| tu | esisterai |
🔊
|
| lui/lei/Lei | esisterà |
🔊
|
| noi | esisteremo |
🔊
|
| voi | esisterete |
🔊
|
| loro | esisteranno |
🔊
|
|
Tempo semplice
Passato remoto esistere |
||
| io | esistei, esistetti |
🔊
|
| tu | esistesti |
🔊
|
| lui/lei/Lei | esisté, esistette |
🔊
|
| noi | esistemmo |
🔊
|
| voi | esisteste |
🔊
|
| loro | esisterono, esistettero |
🔊
|
|
Tempo composto
Futuro anteriore esistere |
||
| io | sarò esistito(a) |
🔊
|
| tu | sarai esistito(a) |
🔊
|
| lui/lei/Lei | sarà esistito(a) |
🔊
|
| noi | saremo esistiti(e) |
🔊
|
| voi | sarete esistiti(e) |
🔊
|
| loro | saranno esistiti(e) |
🔊
|
|
Tempo composto
Passato prossimo esistere |
||
| io | sono esistito(a) |
🔊
|
| tu | sei esistito(a) |
🔊
|
| lui/lei/Lei | è esistito(a) |
🔊
|
| noi | siamo esistiti(e) |
🔊
|
| voi | siete esistiti(e) |
🔊
|
| loro | sono esistiti(e) |
🔊
|
|
Tempo composto
Trapassato prossimo esistere |
||
| io | ero esistito(a) |
🔊
|
| tu | eri esistito(a) |
🔊
|
| lui/lei/Lei | era esistito(a) |
🔊
|
| noi | eravamo esistiti(e) |
🔊
|
| voi | eravate esistiti(e) |
🔊
|
| loro | erano esistiti(e) |
🔊
|
|
Tempo composto
Trapassato remoto esistere |
||
| io | fui esistito(a) |
🔊
|
| tu | fosti esistito(a) |
🔊
|
| lui/lei/Lei | fu esistito(a) |
🔊
|
| noi | fummo esistiti(e) |
🔊
|
| voi | foste esistiti(e) |
🔊
|
| loro | furono esistiti(e) |
🔊
|
Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov
Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.
congiuntivo esistere. Pogojni naklon glagola esistere
|
Tempo semplice
Congiuntivo presente esistere |
||
| io | esista |
🔊
|
| tu | esista |
🔊
|
| lui/lei/Lei | esista |
🔊
|
| noi | esistiamo |
🔊
|
| voi | esistiate |
🔊
|
| loro | esistano |
🔊
|
|
Tempo semplice
Congiuntivo imperfetto esistere |
||
| io | esistessi |
🔊
|
| tu | esistessi |
🔊
|
| lui/lei/Lei | esistesse |
🔊
|
| noi | esistessimo |
🔊
|
| voi | esisteste |
🔊
|
| loro | esistessero |
🔊
|
|
Tempo composto
Congiuntivo passato esistere |
||
| io | sia esistito(a) |
🔊
|
| tu | sia esistito(a) |
🔊
|
| lui/lei/Lei | sia esistito(a) |
🔊
|
| noi | siamo esistiti(e) |
🔊
|
| voi | siate esistiti(e) |
🔊
|
| loro | siano esistiti(e) |
🔊
|
|
Tempo composto
Congiuntivo trapassato esistere |
||
| io | fossi esistito(a) |
🔊
|
| tu | fossi esistito(a) |
🔊
|
| lui/lei/Lei | fosse esistito(a) |
🔊
|
| noi | fossimo esistiti(e) |
🔊
|
| voi | foste esistiti(e) |
🔊
|
| loro | fossero esistiti(e) |
🔊
|
Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov
Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikaciju in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
condizionale esistere. Pogojni naklon glagola esistere
|
Tempo semplice
Condizionale presente esistere |
||
| io | esisterei |
🔊
|
| tu | esisteresti |
🔊
|
| lui/lei/Lei | esisterebbe |
🔊
|
| noi | esisteremmo |
🔊
|
| voi | esistereste |
🔊
|
| loro | esisterebbero |
🔊
|
|
Tempo composto
Condizionale passato esistere |
||
| io | sarei esistito(a) |
🔊
|
| tu | saresti esistito(a) |
🔊
|
| lui/lei/Lei | sarebbe esistito(a) |
🔊
|
| noi | saremmo esistiti(e) |
🔊
|
| voi | sareste esistiti(e) |
🔊
|
| loro | sarebbero esistiti(e) |
🔊
|
Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov
Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
imperativo esistere. Velelni način glagola esistere
Imperativo esistere |
||
| tu | esisti |
🔊
|
| noi | esistiamo |
🔊
|
| voi | esistete |
🔊
|
Congiuntivo esistere |
||
| Lei | esista |
🔊
|
| Che lui/lei | esista |
🔊
|
| Che loro | esistano |
🔊
|
Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov
L'imperativo è un modo verbale essenziale nella lingua italiana, utilizzato per dare ordini, istruzioni o consigli. Si forma per la seconda persona singolare, la seconda persona plurale e la prima persona plurale.
Ad esempio, frasi come "Fai attenzione!" o "Parlate lentamente!" mostrano come l'imperativo possa essere utilizzato per comunicare in modo diretto e chiaro. Anche la forma "Andiamo!" per esprimere un invito a fare qualcosa insieme è un esempio di imperativo.
Tuttavia, è importante notare che l'imperativo non ha forme per la terza persona singolare e plurale. Per questi casi, si usa il congiuntivo esortativo, che serve a esprimere desideri o raccomandazioni in modo più gentile.
Questa caratteristica rende l'italiano unico, poiché il congiuntivo esortativo aggiunge un tocco di cortesia e delicatezza alle conversazioni. Conoscere l'imperativo e il suo utilizzo appropriato è fondamentale per comunicare efficacemente e mantenere un tono amichevole nelle interazioni quotidiane.
Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!
Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikaciju.
Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!