🔍
    sense 1v
    sense 2v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Ha dovuto affrontare molte sfide. (Alessandro Manzoni, I Promessi Sposi)
    verbo irregolare
    dovere :
    do||re : (accento acuto)

    indicativo dovere. Povedni naklon glagola dovere


    Tempo semplice

    dovere presente

    io devo
    🔊
    tu devi
    🔊
    lui/lei/Lei deve
    🔊
    noi dobbiamo
    🔊
    voi dovete
    🔊
    loro devono, debbono
    🔊
    Tempo semplice

    dovere imperfetto

    io dovevo
    🔊
    tu dovevi
    🔊
    lui/lei/Lei doveva
    🔊
    noi dovevamo
    🔊
    voi dovevate
    🔊
    loro dovevano
    🔊

    Tempo semplice

    dovere futuro semplice

    io dovrò
    🔊
    tu dovrai
    🔊
    lui/lei/Lei dovrà
    🔊
    noi dovremo
    🔊
    voi dovrete
    🔊
    loro dovranno
    🔊
    Tempo semplice

    dovere passato remoto

    io dovetti, dovei
    🔊
    tu dovesti
    🔊
    lui/lei/Lei dovette, dové
    🔊
    noi dovemmo
    🔊
    voi doveste
    🔊
    loro dovettero, doverono
    🔊

    Tempo composto

    dovere futuro anteriore

    io avrò dovuto
    🔊
    tu avrai dovuto
    🔊
    lui/lei/Lei avrà dovuto
    🔊
    noi avremo dovuto
    🔊
    voi avrete dovuto
    🔊
    loro avranno dovuto
    🔊
    Tempo composto

    dovere passato prossimo

    io ho dovuto
    🔊
    tu hai dovuto
    🔊
    lui/lei/Lei ha dovuto
    🔊
    noi abbiamo dovuto
    🔊
    voi avete dovuto
    🔊
    loro hanno dovuto
    🔊

    Tempo composto

    dovere trapassato prossimo

    io avevo dovuto
    🔊
    tu avevi dovuto
    🔊
    lui/lei/Lei aveva dovuto
    🔊
    noi avevamo dovuto
    🔊
    voi avevate dovuto
    🔊
    loro avevano dovuto
    🔊
    Tempo composto

    dovere trapassato remoto

    io ebbi dovuto
    🔊
    tu avesti dovuto
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe dovuto
    🔊
    noi avemmo dovuto
    🔊
    voi aveste dovuto
    🔊
    loro ebbero dovuto
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo dovere. Pogojni naklon glagola dovere


    Tempo semplice

    dovere congiuntivo presente

    io deva, debba
    🔊
    tu deva, debba
    🔊
    lui/lei/Lei deva, debba
    🔊
    noi dobbiamo
    🔊
    voi dobbiate
    🔊
    loro devano, debbano
    🔊
    Tempo semplice

    dovere congiuntivo imperfetto

    io dovessi
    🔊
    tu dovessi
    🔊
    lui/lei/Lei dovesse
    🔊
    noi dovessimo
    🔊
    voi doveste
    🔊
    loro dovessero
    🔊

    Tempo composto

    dovere congiuntivo passato

    io abbia dovuto
    🔊
    tu abbia dovuto
    🔊
    lui/lei/Lei abbia dovuto
    🔊
    noi abbiamo dovuto
    🔊
    voi abbiate dovuto
    🔊
    loro abbiano dovuto
    🔊
    Tempo composto

    dovere congiuntivo trapassato

    io avessi dovuto
    🔊
    tu avessi dovuto
    🔊
    lui/lei/Lei avesse dovuto
    🔊
    noi avessimo dovuto
    🔊
    voi aveste dovuto
    🔊
    loro avessero dovuto
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale dovere. Pogojni naklon glagola dovere


    Tempo semplice

    dovere condizionale presente

    io dovrei
    🔊
    tu dovresti
    🔊
    lui/lei/Lei dovrebbe
    🔊
    noi dovremmo
    🔊
    voi dovreste
    🔊
    loro dovrebbero
    🔊
    Tempo composto

    dovere condizionale passato

    io avrei dovuto
    🔊
    tu avresti dovuto
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe dovuto
    🔊
    noi avremmo dovuto
    🔊
    voi avreste dovuto
    🔊
    loro avrebbero dovuto
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo dovere. Velelni način glagola dovere


    dovere imperativo

    tu dovete
    🔊
    noi dobbiamo
    🔊
    voi dovete
    🔊

    dovere congiuntivo esortativo

    Lei deva, debba
    🔊
    Che lui/lei deva, debba
    🔊
    Che loro devano, debbano
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!