V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
Credo che tutto andrà bene.
credere : verjeti
cré|de|re
: (accento acuto)
indicativo credere. Povedni naklon glagola credere
|
Tempo semplice
Presente credere |
||
| io | credo |
🔊
|
| tu | credi |
🔊
|
| lui/lei/Lei | crede |
🔊
|
| noi | crediamo |
🔊
|
| voi | credete |
🔊
|
| loro | credono |
🔊
|
|
Tempo semplice
Imperfetto credere |
||
| io | credevo |
🔊
|
| tu | credevi |
🔊
|
| lui/lei/Lei | credeva |
🔊
|
| noi | credevamo |
🔊
|
| voi | credevate |
🔊
|
| loro | credevano |
🔊
|
|
Tempo semplice
Futuro semplice credere |
||
| io | crederò |
🔊
|
| tu | crederai |
🔊
|
| lui/lei/Lei | crederà |
🔊
|
| noi | crederemo |
🔊
|
| voi | crederete |
🔊
|
| loro | crederanno |
🔊
|
|
Tempo semplice
Passato remoto credere |
||
| io | credei |
🔊
|
| tu | credesti |
🔊
|
| lui/lei/Lei | credé |
🔊
|
| noi | credemmo |
🔊
|
| voi | credeste |
🔊
|
| loro | crederono |
🔊
|
|
Tempo composto
Futuro anteriore credere |
||
| io | avrò creduto |
🔊
|
| tu | avrai creduto |
🔊
|
| lui/lei/Lei | avrà creduto |
🔊
|
| noi | avremo creduto |
🔊
|
| voi | avrete creduto |
🔊
|
| loro | avranno creduto |
🔊
|
|
Tempo composto
Passato prossimo credere |
||
| io | ho creduto |
🔊
|
| tu | hai creduto |
🔊
|
| lui/lei/Lei | ha creduto |
🔊
|
| noi | abbiamo creduto |
🔊
|
| voi | avete creduto |
🔊
|
| loro | hanno creduto |
🔊
|
|
Tempo composto
Trapassato prossimo credere |
||
| io | avevo creduto |
🔊
|
| tu | avevi creduto |
🔊
|
| lui/lei/Lei | aveva creduto |
🔊
|
| noi | avevamo creduto |
🔊
|
| voi | avevate creduto |
🔊
|
| loro | avevano creduto |
🔊
|
|
Tempo composto
Trapassato remoto credere |
||
| io | ebbi creduto |
🔊
|
| tu | avesti creduto |
🔊
|
| lui/lei/Lei | ebbe creduto |
🔊
|
| noi | avemmo creduto |
🔊
|
| voi | aveste creduto |
🔊
|
| loro | ebbero creduto |
🔊
|
Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov
Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.
congiuntivo credere. Pogojni naklon glagola credere
|
Tempo semplice
Congiuntivo presente credere |
||
| io | creda |
🔊
|
| tu | creda |
🔊
|
| lui/lei/Lei | creda |
🔊
|
| noi | crediamo |
🔊
|
| voi | crediate |
🔊
|
| loro | credano |
🔊
|
|
Tempo semplice
Congiuntivo imperfetto credere |
||
| io | credessi |
🔊
|
| tu | credessi |
🔊
|
| lui/lei/Lei | credesse |
🔊
|
| noi | credessimo |
🔊
|
| voi | credeste |
🔊
|
| loro | credessero |
🔊
|
|
Tempo composto
Congiuntivo passato credere |
||
| io | abbia creduto |
🔊
|
| tu | abbia creduto |
🔊
|
| lui/lei/Lei | abbia creduto |
🔊
|
| noi | abbiamo creduto |
🔊
|
| voi | abbiate creduto |
🔊
|
| loro | abbiano creduto |
🔊
|
|
Tempo composto
Congiuntivo trapassato credere |
||
| io | avessi creduto |
🔊
|
| tu | avessi creduto |
🔊
|
| lui/lei/Lei | avesse creduto |
🔊
|
| noi | avessimo creduto |
🔊
|
| voi | aveste creduto |
🔊
|
| loro | avessero creduto |
🔊
|
Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov
Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikaciju in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
condizionale credere. Pogojni naklon glagola credere
|
Tempo semplice
Condizionale presente credere |
||
| io | crederei |
🔊
|
| tu | crederesti |
🔊
|
| lui/lei/Lei | crederebbe |
🔊
|
| noi | crederemmo |
🔊
|
| voi | credereste |
🔊
|
| loro | crederebbero |
🔊
|
|
Tempo composto
Condizionale passato credere |
||
| io | avrei creduto |
🔊
|
| tu | avresti creduto |
🔊
|
| lui/lei/Lei | avrebbe creduto |
🔊
|
| noi | avremmo creduto |
🔊
|
| voi | avreste creduto |
🔊
|
| loro | avrebbero creduto |
🔊
|
Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov
Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
imperativo credere. Velelni način glagola credere
Imperativo credere |
||
| tu | credi |
🔊
|
| noi | crediamo |
🔊
|
| voi | credete |
🔊
|
Congiuntivo credere |
||
| Lei | creda |
🔊
|
| Che lui/lei | creda |
🔊
|
| Che loro | credano |
🔊
|
Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov
Velelnik (Imperativo) je pomemben glagolski naklon v italijanščini, ki se uporablja za izražanje ukazov, navodil ali nasvetov. Tvori se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
Na primer stavki, kot sta »Fai attenzione!« ali »Parlate lentamente!«, kažejo, kako lahko velelnik uporabimo za neposredno in jasno sporazumevanje. Izraz »Andiamo!«, s katerim nekoga povabimo, da nekaj naredimo skupaj, je prav tako primer velelnika.
Pomembno pa je vedeti, da velelnik nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv, s katerim želje ali priporočila izrazimo na bolj nežen način. Zaradi te značilnosti je italijanščina posebna, saj konjunktiv pogovorom dodaja pridih vljudnosti in nežnosti.
Poznavanje velelnika in njegova pravilna uporaba sta ključna za učinkovito sporazumevanje ter ohranjanje prijaznega tona v vsakdanjih pogovorih.
Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!
Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikaciju.
Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!