🔍
    sense 2v
    sense 1v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Credo che tutto andrà bene.
    credere :
    cré|de|re : (accento acuto)

    indicativo credere. Povedni naklon glagola credere


    Tempo semplice

    Presente credere

    io credo
    🔊
    tu credi
    🔊
    lui/lei/Lei crede
    🔊
    noi crediamo
    🔊
    voi credete
    🔊
    loro credono
    🔊
    Tempo semplice

    Imperfetto credere

    io credevo
    🔊
    tu credevi
    🔊
    lui/lei/Lei credeva
    🔊
    noi credevamo
    🔊
    voi credevate
    🔊
    loro credevano
    🔊

    Tempo semplice

    Futuro semplice credere

    io crederò
    🔊
    tu crederai
    🔊
    lui/lei/Lei crederà
    🔊
    noi crederemo
    🔊
    voi crederete
    🔊
    loro crederanno
    🔊
    Tempo semplice

    Passato remoto credere

    io credei
    🔊
    tu credesti
    🔊
    lui/lei/Lei credé
    🔊
    noi credemmo
    🔊
    voi credeste
    🔊
    loro crederono
    🔊

    Tempo composto

    Futuro anteriore credere

    io avrò creduto
    🔊
    tu avrai creduto
    🔊
    lui/lei/Lei avrà creduto
    🔊
    noi avremo creduto
    🔊
    voi avrete creduto
    🔊
    loro avranno creduto
    🔊
    Tempo composto

    Passato prossimo credere

    io ho creduto
    🔊
    tu hai creduto
    🔊
    lui/lei/Lei ha creduto
    🔊
    noi abbiamo creduto
    🔊
    voi avete creduto
    🔊
    loro hanno creduto
    🔊

    Tempo composto

    Trapassato prossimo credere

    io avevo creduto
    🔊
    tu avevi creduto
    🔊
    lui/lei/Lei aveva creduto
    🔊
    noi avevamo creduto
    🔊
    voi avevate creduto
    🔊
    loro avevano creduto
    🔊
    Tempo composto

    Trapassato remoto credere

    io ebbi creduto
    🔊
    tu avesti creduto
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe creduto
    🔊
    noi avemmo creduto
    🔊
    voi aveste creduto
    🔊
    loro ebbero creduto
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo credere. Pogojni naklon glagola credere


    Tempo semplice

    Congiuntivo presente credere

    io creda
    🔊
    tu creda
    🔊
    lui/lei/Lei creda
    🔊
    noi crediamo
    🔊
    voi crediate
    🔊
    loro credano
    🔊
    Tempo semplice

    Congiuntivo imperfetto credere

    io credessi
    🔊
    tu credessi
    🔊
    lui/lei/Lei credesse
    🔊
    noi credessimo
    🔊
    voi credeste
    🔊
    loro credessero
    🔊

    Tempo composto

    Congiuntivo passato credere

    io abbia creduto
    🔊
    tu abbia creduto
    🔊
    lui/lei/Lei abbia creduto
    🔊
    noi abbiamo creduto
    🔊
    voi abbiate creduto
    🔊
    loro abbiano creduto
    🔊
    Tempo composto

    Congiuntivo trapassato credere

    io avessi creduto
    🔊
    tu avessi creduto
    🔊
    lui/lei/Lei avesse creduto
    🔊
    noi avessimo creduto
    🔊
    voi aveste creduto
    🔊
    loro avessero creduto
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale credere. Pogojni naklon glagola credere


    Tempo semplice

    Condizionale presente credere

    io crederei
    🔊
    tu crederesti
    🔊
    lui/lei/Lei crederebbe
    🔊
    noi crederemmo
    🔊
    voi credereste
    🔊
    loro crederebbero
    🔊
    Tempo composto

    Condizionale passato credere

    io avrei creduto
    🔊
    tu avresti creduto
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe creduto
    🔊
    noi avremmo creduto
    🔊
    voi avreste creduto
    🔊
    loro avrebbero creduto
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo credere. Velelni način glagola credere


    Imperativo credere

    tu credi
    🔊
    noi crediamo
    🔊
    voi credete
    🔊

    Congiuntivo credere

    Lei creda
    🔊
    Che lui/lei creda
    🔊
    Che loro credano
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!