V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
Ha consentito alla proposta. (Giosuè Carducci, Odi Barbare)
verbo irregolare
consentire :
con|sen|tì|re
: (accento grave)
indicativo consentire. Povedni naklon glagola consentire
Tempo semplice
consentire presente |
||
io | consento |
🔊
|
tu | consenti |
🔊
|
lui/lei/Lei | consente |
🔊
|
noi | consentiamo |
🔊
|
voi | consentite |
🔊
|
loro | consentono |
🔊
|
Tempo semplice
consentire imperfetto |
||
io | consentivo |
🔊
|
tu | consentivi |
🔊
|
lui/lei/Lei | consentiva |
🔊
|
noi | consentivamo |
🔊
|
voi | consentivate |
🔊
|
loro | consentivano |
🔊
|
Tempo semplice
consentire futuro semplice |
||
io | consentirò |
🔊
|
tu | consentirai |
🔊
|
lui/lei/Lei | consentirà |
🔊
|
noi | consentiremo |
🔊
|
voi | consentirete |
🔊
|
loro | consentiranno |
🔊
|
Tempo semplice
consentire passato remoto |
||
io | consentii |
🔊
|
tu | consentisti |
🔊
|
lui/lei/Lei | consentì |
🔊
|
noi | consentimmo |
🔊
|
voi | consentiste |
🔊
|
loro | consentirono |
🔊
|
Tempo composto
consentire futuro anteriore |
||
io | avrò consentito |
🔊
|
tu | avrai consentito |
🔊
|
lui/lei/Lei | avrà consentito |
🔊
|
noi | avremo consentito |
🔊
|
voi | avrete consentito |
🔊
|
loro | avranno consentito |
🔊
|
Tempo composto
consentire passato prossimo |
||
io | ho consentito |
🔊
|
tu | hai consentito |
🔊
|
lui/lei/Lei | ha consentito |
🔊
|
noi | abbiamo consentito |
🔊
|
voi | avete consentito |
🔊
|
loro | hanno consentito |
🔊
|
Tempo composto
consentire trapassato prossimo |
||
io | avevo consentito |
🔊
|
tu | avevi consentito |
🔊
|
lui/lei/Lei | aveva consentito |
🔊
|
noi | avevamo consentito |
🔊
|
voi | avevate consentito |
🔊
|
loro | avevano consentito |
🔊
|
Tempo composto
consentire trapassato remoto |
||
io | ebbi consentito |
🔊
|
tu | avesti consentito |
🔊
|
lui/lei/Lei | ebbe consentito |
🔊
|
noi | avemmo consentito |
🔊
|
voi | aveste consentito |
🔊
|
loro | ebbero consentito |
🔊
|
Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov
Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.
congiuntivo consentire. Pogojni naklon glagola consentire
Tempo semplice
consentire congiuntivo presente |
||
io | consenta |
🔊
|
tu | consenta |
🔊
|
lui/lei/Lei | consenta |
🔊
|
noi | consentiamo |
🔊
|
voi | consentiate |
🔊
|
loro | consentano |
🔊
|
Tempo semplice
consentire congiuntivo imperfetto |
||
io | consentissi |
🔊
|
tu | consentissi |
🔊
|
lui/lei/Lei | consentisse |
🔊
|
noi | consentissimo |
🔊
|
voi | consentiste |
🔊
|
loro | consentissero |
🔊
|
Tempo composto
consentire congiuntivo passato |
||
io | abbia consentito |
🔊
|
tu | abbia consentito |
🔊
|
lui/lei/Lei | abbia consentito |
🔊
|
noi | abbiamo consentito |
🔊
|
voi | abbiate consentito |
🔊
|
loro | abbiano consentito |
🔊
|
Tempo composto
consentire congiuntivo trapassato |
||
io | avessi consentito |
🔊
|
tu | avessi consentito |
🔊
|
lui/lei/Lei | avesse consentito |
🔊
|
noi | avessimo consentito |
🔊
|
voi | aveste consentito |
🔊
|
loro | avessero consentito |
🔊
|
Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov
Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
condizionale consentire. Pogojni naklon glagola consentire
Tempo semplice
consentire condizionale presente |
||
io | consentirei |
🔊
|
tu | consentiresti |
🔊
|
lui/lei/Lei | consentirebbe |
🔊
|
noi | consentiremmo |
🔊
|
voi | consentireste |
🔊
|
loro | consentirebbero |
🔊
|
Tempo composto
consentire condizionale passato |
||
io | avrei consentito |
🔊
|
tu | avresti consentito |
🔊
|
lui/lei/Lei | avrebbe consentito |
🔊
|
noi | avremmo consentito |
🔊
|
voi | avreste consentito |
🔊
|
loro | avrebbero consentito |
🔊
|
Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov
Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
imperativo consentire. Velelni način glagola consentire
consentire imperativo |
||
tu | consenti |
🔊
|
noi | consentiamo |
🔊
|
voi | consentite |
🔊
|
consentire congiuntivo esortativo |
||
Lei | consenta |
🔊
|
Che lui/lei | consenta |
🔊
|
Che loro | consentano |
🔊
|
Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov
Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.
Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!
Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!