🔍
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Ha beccato un pesce al lago. (Umberto Eco, Il nome della rosa)
    beccare :
    bec||re : (accento grave)

    indicativo beccare. Povedni naklon glagola beccare


    Tempo semplice

    beccare presente

    io becco
    🔊
    tu becchi
    🔊
    lui/lei/Lei becca
    🔊
    noi becchiamo
    🔊
    voi beccate
    🔊
    loro beccano
    🔊
    Tempo semplice

    beccare imperfetto

    io beccavo
    🔊
    tu beccavi
    🔊
    lui/lei/Lei beccava
    🔊
    noi beccavamo
    🔊
    voi beccavate
    🔊
    loro beccavano
    🔊

    Tempo semplice

    beccare futuro semplice

    io beccherò
    🔊
    tu beccherai
    🔊
    lui/lei/Lei beccherà
    🔊
    noi beccheremo
    🔊
    voi beccherete
    🔊
    loro beccheranno
    🔊
    Tempo semplice

    beccare passato remoto

    io beccai
    🔊
    tu beccasti
    🔊
    lui/lei/Lei beccò
    🔊
    noi beccammo
    🔊
    voi beccaste
    🔊
    loro beccarono
    🔊

    Tempo composto

    beccare futuro anteriore

    io avrò beccato
    🔊
    tu avrai beccato
    🔊
    lui/lei/Lei avrà beccato
    🔊
    noi avremo beccato
    🔊
    voi avrete beccato
    🔊
    loro avranno beccato
    🔊
    Tempo composto

    beccare passato prossimo

    io ho beccato
    🔊
    tu hai beccato
    🔊
    lui/lei/Lei ha beccato
    🔊
    noi abbiamo beccato
    🔊
    voi avete beccato
    🔊
    loro hanno beccato
    🔊

    Tempo composto

    beccare trapassato prossimo

    io avevo beccato
    🔊
    tu avevi beccato
    🔊
    lui/lei/Lei aveva beccato
    🔊
    noi avevamo beccato
    🔊
    voi avevate beccato
    🔊
    loro avevano beccato
    🔊
    Tempo composto

    beccare trapassato remoto

    io ebbi beccato
    🔊
    tu avesti beccato
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe beccato
    🔊
    noi avemmo beccato
    🔊
    voi aveste beccato
    🔊
    loro ebbero beccato
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo beccare. Pogojni naklon glagola beccare


    Tempo semplice

    beccare congiuntivo presente

    io becchi
    🔊
    tu becchi
    🔊
    lui/lei/Lei becchi
    🔊
    noi becchiamo
    🔊
    voi becchiate
    🔊
    loro becchino
    🔊
    Tempo semplice

    beccare congiuntivo imperfetto

    io beccassi
    🔊
    tu beccassi
    🔊
    lui/lei/Lei beccasse
    🔊
    noi beccassimo
    🔊
    voi beccaste
    🔊
    loro beccassero
    🔊

    Tempo composto

    beccare congiuntivo passato

    io abbia beccato
    🔊
    tu abbia beccato
    🔊
    lui/lei/Lei abbia beccato
    🔊
    noi abbiamo beccato
    🔊
    voi abbiate beccato
    🔊
    loro abbiano beccato
    🔊
    Tempo composto

    beccare congiuntivo trapassato

    io avessi beccato
    🔊
    tu avessi beccato
    🔊
    lui/lei/Lei avesse beccato
    🔊
    noi avessimo beccato
    🔊
    voi aveste beccato
    🔊
    loro avessero beccato
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikaciju in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale beccare. Pogojni naklon glagola beccare


    Tempo semplice

    beccare condizionale presente

    io beccherei
    🔊
    tu beccheresti
    🔊
    lui/lei/Lei beccherebbe
    🔊
    noi beccheremmo
    🔊
    voi becchereste
    🔊
    loro beccherebbero
    🔊
    Tempo composto

    beccare condizionale passato

    io avrei beccato
    🔊
    tu avresti beccato
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe beccato
    🔊
    noi avremmo beccato
    🔊
    voi avreste beccato
    🔊
    loro avrebbero beccato
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo beccare. Velelni način glagola beccare


    beccare imperativo

    tu becca
    🔊
    noi becchiamo
    🔊
    voi beccate
    🔊

    beccare congiuntivo esortativo

    Lei becchi
    🔊
    Che lui/lei becchi
    🔊
    Che loro becchino
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    L'imperativo è un modo verbale essenziale nella lingua italiana, utilizzato per dare ordini, istruzioni o consigli. Si forma per la seconda persona singolare, la seconda persona plurale e la prima persona plurale.
    Ad esempio, frasi come "Fai attenzione!" o "Parlate lentamente!" mostrano come l'imperativo possa essere utilizzato per comunicare in modo diretto e chiaro. Anche la forma "Andiamo!" per esprimere un invito a fare qualcosa insieme è un esempio di imperativo.
    Tuttavia, è importante notare che l'imperativo non ha forme per la terza persona singolare e plurale. Per questi casi, si usa il congiuntivo esortativo, che serve a esprimere desideri o raccomandazioni in modo più gentile.
    Questa caratteristica rende l'italiano unico, poiché il congiuntivo esortativo aggiunge un tocco di cortesia e delicatezza alle conversazioni. Conoscere l'imperativo e il suo utilizzo appropriato è fondamentale per comunicare efficacemente e mantenere un tono amichevole nelle interazioni quotidiane.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikaciju.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!