🔍
    sense 2v
    sense 1v
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Hanno apposto la loro firma sul documento. (Alessandro Manzoni, I Promessi Sposi)
    verbo irregolare
    apporre :
    ap|pór|re : (accento acuto)

    indicativo apporre. Povedni naklon glagola apporre


    Tempo semplice

    apporre presente

    io appongo
    🔊
    tu apponi
    🔊
    lui/lei/Lei appone
    🔊
    noi apponiamo
    🔊
    voi apponete
    🔊
    loro appongono
    🔊
    Tempo semplice

    apporre imperfetto

    io apponevo
    🔊
    tu apponevi
    🔊
    lui/lei/Lei apponeva
    🔊
    noi apponevamo
    🔊
    voi apponevate
    🔊
    loro apponevano
    🔊

    Tempo semplice

    apporre futuro semplice

    io apporrò
    🔊
    tu apporrai
    🔊
    lui/lei/Lei apporrà
    🔊
    noi apporremo
    🔊
    voi apporrete
    🔊
    loro apporranno
    🔊
    Tempo semplice

    apporre passato remoto

    io apposi
    🔊
    tu apponesti
    🔊
    lui/lei/Lei appose
    🔊
    noi apponemmo
    🔊
    voi apponeste
    🔊
    loro apposero
    🔊

    Tempo composto

    apporre futuro anteriore

    io avrò apposto
    🔊
    tu avrai apposto
    🔊
    lui/lei/Lei avrà apposto
    🔊
    noi avremo apposto
    🔊
    voi avrete apposto
    🔊
    loro avranno apposto
    🔊
    Tempo composto

    apporre passato prossimo

    io ho apposto
    🔊
    tu hai apposto
    🔊
    lui/lei/Lei ha apposto
    🔊
    noi abbiamo apposto
    🔊
    voi avete apposto
    🔊
    loro hanno apposto
    🔊

    Tempo composto

    apporre trapassato prossimo

    io avevo apposto
    🔊
    tu avevi apposto
    🔊
    lui/lei/Lei aveva apposto
    🔊
    noi avevamo apposto
    🔊
    voi avevate apposto
    🔊
    loro avevano apposto
    🔊
    Tempo composto

    apporre trapassato remoto

    io ebbi apposto
    🔊
    tu avesti apposto
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe apposto
    🔊
    noi avemmo apposto
    🔊
    voi aveste apposto
    🔊
    loro ebbero apposto
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo apporre. Pogojni naklon glagola apporre


    Tempo semplice

    apporre congiuntivo presente

    io apponga
    🔊
    tu apponga
    🔊
    lui/lei/Lei apponga
    🔊
    noi apponiamo
    🔊
    voi apponiate
    🔊
    loro appongano
    🔊
    Tempo semplice

    apporre congiuntivo imperfetto

    io apponessi
    🔊
    tu apponessi
    🔊
    lui/lei/Lei apponesse
    🔊
    noi apponessimo
    🔊
    voi apponeste
    🔊
    loro apponessero
    🔊

    Tempo composto

    apporre congiuntivo passato

    io abbia apposto
    🔊
    tu abbia apposto
    🔊
    lui/lei/Lei abbia apposto
    🔊
    noi abbiamo apposto
    🔊
    voi abbiate apposto
    🔊
    loro abbiano apposto
    🔊
    Tempo composto

    apporre congiuntivo trapassato

    io avessi apposto
    🔊
    tu avessi apposto
    🔊
    lui/lei/Lei avesse apposto
    🔊
    noi avessimo apposto
    🔊
    voi aveste apposto
    🔊
    loro avessero apposto
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale apporre. Pogojni naklon glagola apporre


    Tempo semplice

    apporre condizionale presente

    io apporrei
    🔊
    tu apporresti
    🔊
    lui/lei/Lei apporrebbe
    🔊
    noi apporremmo
    🔊
    voi apporreste
    🔊
    loro apporrebbero
    🔊
    Tempo composto

    apporre condizionale passato

    io avrei apposto
    🔊
    tu avresti apposto
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe apposto
    🔊
    noi avremmo apposto
    🔊
    voi avreste apposto
    🔊
    loro avrebbero apposto
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo apporre. Velelni način glagola apporre


    apporre imperativo

    tu apponi
    🔊
    noi apponiamo
    🔊
    voi apponete
    🔊

    apporre congiuntivo esortativo

    Lei apponga
    🔊
    Che lui/lei apponga
    🔊
    Che loro appongano
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
    Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!