Izberite vaš jezik

🔍
    V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
    Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
    Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
    Hanno addotto motivi validi per la loro assenza. (Luigi Pirandello, Il Fu Mattia Pascal)
    verbo irregolare
    addurre :
    ad|dùr|re : (accento grave)

    indicativo addurre. Povedni naklon glagola addurre


    Tempo semplice

    Presente addurre

    io adduco
    🔊
    tu adduci
    🔊
    lui/lei/Lei adduce
    🔊
    noi adduciamo
    🔊
    voi adducete
    🔊
    loro adducono
    🔊
    Tempo semplice

    Imperfetto addurre

    io adducevo
    🔊
    tu adducevi
    🔊
    lui/lei/Lei adduceva
    🔊
    noi adducevamo
    🔊
    voi adducevate
    🔊
    loro adducevano
    🔊

    Tempo semplice

    Futuro semplice addurre

    io addurrò
    🔊
    tu addurrai
    🔊
    lui/lei/Lei addurrà
    🔊
    noi addurremo
    🔊
    voi addurrete
    🔊
    loro addurranno
    🔊
    Tempo semplice

    Passato remoto addurre

    io addussi
    🔊
    tu adducesti
    🔊
    lui/lei/Lei addusse
    🔊
    noi adducemmo
    🔊
    voi adduceste
    🔊
    loro addussero
    🔊

    Tempo composto

    Futuro anteriore addurre

    io avrò addotto
    🔊
    tu avrai addotto
    🔊
    lui/lei/Lei avrà addotto
    🔊
    noi avremo addotto
    🔊
    voi avrete addotto
    🔊
    loro avranno addotto
    🔊
    Tempo composto

    Passato prossimo addurre

    io ho addotto
    🔊
    tu hai addotto
    🔊
    lui/lei/Lei ha addotto
    🔊
    noi abbiamo addotto
    🔊
    voi avete addotto
    🔊
    loro hanno addotto
    🔊

    Tempo composto

    Trapassato prossimo addurre

    io avevo addotto
    🔊
    tu avevi addotto
    🔊
    lui/lei/Lei aveva addotto
    🔊
    noi avevamo addotto
    🔊
    voi avevate addotto
    🔊
    loro avevano addotto
    🔊
    Tempo composto

    Trapassato remoto addurre

    io ebbi addotto
    🔊
    tu avesti addotto
    🔊
    lui/lei/Lei ebbe addotto
    🔊
    noi avemmo addotto
    🔊
    voi aveste addotto
    🔊
    loro ebbero addotto
    🔊

    Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov

    Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
    Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
    Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.

    congiuntivo addurre. Pogojni naklon glagola addurre


    Tempo semplice

    Congiuntivo presente addurre

    io adduca
    🔊
    tu adduca
    🔊
    lui/lei/Lei adduca
    🔊
    noi adduciamo
    🔊
    voi adduciate
    🔊
    loro adducano
    🔊
    Tempo semplice

    Congiuntivo imperfetto addurre

    io adducessi
    🔊
    tu adducessi
    🔊
    lui/lei/Lei adducesse
    🔊
    noi adducessimo
    🔊
    voi adduceste
    🔊
    loro adducessero
    🔊

    Tempo composto

    Congiuntivo passato addurre

    io abbia addotto
    🔊
    tu abbia addotto
    🔊
    lui/lei/Lei abbia addotto
    🔊
    noi abbiamo addotto
    🔊
    voi abbiate addotto
    🔊
    loro abbiano addotto
    🔊
    Tempo composto

    Congiuntivo trapassato addurre

    io avessi addotto
    🔊
    tu avessi addotto
    🔊
    lui/lei/Lei avesse addotto
    🔊
    noi avessimo addotto
    🔊
    voi aveste addotto
    🔊
    loro avessero addotto
    🔊

    Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov

    Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
    Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
    Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikaciju in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    condizionale addurre. Pogojni naklon glagola addurre


    Tempo semplice

    Condizionale presente addurre

    io addurrei
    🔊
    tu addurresti
    🔊
    lui/lei/Lei addurrebbe
    🔊
    noi addurremmo
    🔊
    voi addurreste
    🔊
    loro addurrebbero
    🔊
    Tempo composto

    Condizionale passato addurre

    io avrei addotto
    🔊
    tu avresti addotto
    🔊
    lui/lei/Lei avrebbe addotto
    🔊
    noi avremmo addotto
    🔊
    voi avreste addotto
    🔊
    loro avrebbero addotto
    🔊

    Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov

    Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
    Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
    Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.

    imperativo addurre. Velelni način glagola addurre


    Imperativo addurre

    tu adduci
    🔊
    noi adduciamo
    🔊
    voi adducete
    🔊

    Congiuntivo addurre

    Lei adduca
    🔊
    Che lui/lei adduca
    🔊
    Che loro adducano
    🔊

    Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov

    Velelnik (Imperativo) je pomemben glagolski naklon v italijanščini, ki se uporablja za izražanje ukazov, navodil ali nasvetov. Tvori se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
    Na primer stavki, kot sta »Fai attenzione!« ali »Parlate lentamente!«, kažejo, kako lahko velelnik uporabimo za neposredno in jasno sporazumevanje. Izraz »Andiamo!«, s katerim nekoga povabimo, da nekaj naredimo skupaj, je prav tako primer velelnika.
    Pomembno pa je vedeti, da velelnik nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv, s katerim želje ali priporočila izrazimo na bolj nežen način. Zaradi te značilnosti je italijanščina posebna, saj konjunktiv pogovorom dodaja pridih vljudnosti in nežnosti.
    Poznavanje velelnika in njegova pravilna uporaba sta ključna za učinkovito sporazumevanje ter ohranjanje prijaznega tona v vsakdanjih pogovorih.

    Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!

    Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
    Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikaciju.
    Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!