V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
I bambini hanno addocilito l'atmosfera con i loro sorrisi. (Dino Buzzati, Il deserto dei Tartari)
addocilire :
ad|do|ci|lì|re
: (accento grave)
indicativo addocilire. Povedni naklon glagola addocilire
Tempo semplice
addocilire presente |
||
io | addocilisco |
🔊
|
tu | addocilisci |
🔊
|
lui/lei/Lei | addocilisce |
🔊
|
noi | addociliamo |
🔊
|
voi | addocilite |
🔊
|
loro | addociliscono |
🔊
|
Tempo semplice
addocilire imperfetto |
||
io | addocilivo |
🔊
|
tu | addocilivi |
🔊
|
lui/lei/Lei | addociliva |
🔊
|
noi | addocilivamo |
🔊
|
voi | addocilivate |
🔊
|
loro | addocilivano |
🔊
|
Tempo semplice
addocilire futuro semplice |
||
io | addocilirò |
🔊
|
tu | addocilirai |
🔊
|
lui/lei/Lei | addocilirà |
🔊
|
noi | addociliremo |
🔊
|
voi | addocilirete |
🔊
|
loro | addociliranno |
🔊
|
Tempo semplice
addocilire passato remoto |
||
io | addocilii |
🔊
|
tu | addocilisti |
🔊
|
lui/lei/Lei | addocilì |
🔊
|
noi | addocilimmo |
🔊
|
voi | addociliste |
🔊
|
loro | addocilirono |
🔊
|
Tempo composto
addocilire futuro anteriore |
||
io | avrò addocilito |
🔊
|
tu | avrai addocilito |
🔊
|
lui/lei/Lei | avrà addocilito |
🔊
|
noi | avremo addocilito |
🔊
|
voi | avrete addocilito |
🔊
|
loro | avranno addocilito |
🔊
|
Tempo composto
addocilire passato prossimo |
||
io | ho addocilito |
🔊
|
tu | hai addocilito |
🔊
|
lui/lei/Lei | ha addocilito |
🔊
|
noi | abbiamo addocilito |
🔊
|
voi | avete addocilito |
🔊
|
loro | hanno addocilito |
🔊
|
Tempo composto
addocilire trapassato prossimo |
||
io | avevo addocilito |
🔊
|
tu | avevi addocilito |
🔊
|
lui/lei/Lei | aveva addocilito |
🔊
|
noi | avevamo addocilito |
🔊
|
voi | avevate addocilito |
🔊
|
loro | avevano addocilito |
🔊
|
Tempo composto
addocilire trapassato remoto |
||
io | ebbi addocilito |
🔊
|
tu | avesti addocilito |
🔊
|
lui/lei/Lei | ebbe addocilito |
🔊
|
noi | avemmo addocilito |
🔊
|
voi | aveste addocilito |
🔊
|
loro | ebbero addocilito |
🔊
|
Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov
Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.
congiuntivo addocilire. Pogojni naklon glagola addocilire
Tempo semplice
addocilire congiuntivo presente |
||
io | addocilisca |
🔊
|
tu | addocilisca |
🔊
|
lui/lei/Lei | addocilisca |
🔊
|
noi | addociliamo |
🔊
|
voi | addociliate |
🔊
|
loro | addociliscano |
🔊
|
Tempo semplice
addocilire congiuntivo imperfetto |
||
io | addocilissi |
🔊
|
tu | addocilissi |
🔊
|
lui/lei/Lei | addocilisse |
🔊
|
noi | addocilissimo |
🔊
|
voi | addociliste |
🔊
|
loro | addocilissero |
🔊
|
Tempo composto
addocilire congiuntivo passato |
||
io | abbia addocilito |
🔊
|
tu | abbia addocilito |
🔊
|
lui/lei/Lei | abbia addocilito |
🔊
|
noi | abbiamo addocilito |
🔊
|
voi | abbiate addocilito |
🔊
|
loro | abbiano addocilito |
🔊
|
Tempo composto
addocilire congiuntivo trapassato |
||
io | avessi addocilito |
🔊
|
tu | avessi addocilito |
🔊
|
lui/lei/Lei | avesse addocilito |
🔊
|
noi | avessimo addocilito |
🔊
|
voi | aveste addocilito |
🔊
|
loro | avessero addocilito |
🔊
|
Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov
Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikacijo in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
condizionale addocilire. Pogojni naklon glagola addocilire
Tempo semplice
addocilire condizionale presente |
||
io | addocilirei |
🔊
|
tu | addociliresti |
🔊
|
lui/lei/Lei | addocilirebbe |
🔊
|
noi | addociliremmo |
🔊
|
voi | addocilireste |
🔊
|
loro | addocilerebbero |
🔊
|
Tempo composto
addocilire condizionale passato |
||
io | avrei addocilito |
🔊
|
tu | avresti addocilito |
🔊
|
lui/lei/Lei | avrebbe addocilito |
🔊
|
noi | avremmo addocilito |
🔊
|
voi | avreste addocilito |
🔊
|
loro | avrebbero addocilito |
🔊
|
Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov
Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
imperativo addocilire. Velelni način glagola addocilire
addocilire imperativo |
||
tu | addocili |
🔊
|
noi | addociliamo |
🔊
|
voi | addocilite |
🔊
|
addocilire congiuntivo esortativo |
||
Lei | addocilisca |
🔊
|
Che lui/lei | addocilisca |
🔊
|
Che loro | addociliscano |
🔊
|
Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov
Imperativ (Imperativo) je osnovni glagolski način v italijanščini, ki se uporablja za dajanje ukazov, navodil ali nasvetov. Oblikuje se za drugo osebo ednine, drugo osebo množine in prvo osebo množine.
Na primer, stavki, kot so „Fai attenzione!“ ali „Parlate lentamente!“, kažejo, kako se imperativ uporablja za neposredno in jasno sporazumevanje. Tudi izraz „Andiamo!“, s katerim povabimo k skupnemu dejanju, je primer imperativa.
Pomembno je vedeti, da imperativ nima oblik za tretjo osebo ednine in množine. V teh primerih se uporablja konjunktiv (Congiuntivo), ki želje ali priporočila izraža bolj nežno. Ta posebnost naredi italijanščino edinstveno, saj konjunktiv pogovoru doda kanček vljudnosti in nežnosti.
Poznavanje imperativa in njegove pravilne uporabe je ključno za učinkovito komunikacijo in ohranjanje prijaznega tona v vsakodnevnih pogovorih.
Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!
Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikacijo.
Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!