V italijanščini obstajajo štirje glavni načini glagolov: indicativ, konjunktiv, pogojnik in imperativ. Vsak od teh načinov se uporablja za izražanje različnih namenov, dejanj ali stanj.
Indicativ govori o dejstvih, konjunktiv o dvomih in željah, pogojnik o hipotetičnih situacijah, imperativ pa za ukaze in prošnje.
Pravilno sklanjanje glagolov v teh načinih vam omogoča enostavno izražanje različnih misli in čustev v vsakdanjem pogovoru.
Si sono abituati alla nuova routine. (Alessandro Manzoni, I Promessi Sposi)
abituare :
a|bi|tu|à|re
: (accento grave)
indicativo abituare. Povedni naklon glagola abituare
|
Tempo semplice
Presente abituare |
||
| io | abituo |
🔊
|
| tu | abitui |
🔊
|
| lui/lei/Lei | abitua |
🔊
|
| noi | abituiamo |
🔊
|
| voi | abituate |
🔊
|
| loro | abituano |
🔊
|
|
Tempo semplice
Imperfetto abituare |
||
| io | abituavo |
🔊
|
| tu | abituavi |
🔊
|
| lui/lei/Lei | abituava |
🔊
|
| noi | abituavamo |
🔊
|
| voi | abituavate |
🔊
|
| loro | abituavano |
🔊
|
|
Tempo semplice
Futuro semplice abituare |
||
| io | abituerò |
🔊
|
| tu | abituerai |
🔊
|
| lui/lei/Lei | abituerà |
🔊
|
| noi | abitueremo |
🔊
|
| voi | abituerete |
🔊
|
| loro | abitueranno |
🔊
|
|
Tempo semplice
Passato remoto abituare |
||
| io | abituai |
🔊
|
| tu | abituasti |
🔊
|
| lui/lei/Lei | abituò |
🔊
|
| noi | abituammo |
🔊
|
| voi | abituaste |
🔊
|
| loro | abituarono |
🔊
|
|
Tempo composto
Futuro anteriore abituare |
||
| io | avrò abituato |
🔊
|
| tu | avrai abituato |
🔊
|
| lui/lei/Lei | avrà abituato |
🔊
|
| noi | avremo abituato |
🔊
|
| voi | avrete abituato |
🔊
|
| loro | avranno abituato |
🔊
|
|
Tempo composto
Passato prossimo abituare |
||
| io | ho abituato |
🔊
|
| tu | hai abituato |
🔊
|
| lui/lei/Lei | ha abituato |
🔊
|
| noi | abbiamo abituato |
🔊
|
| voi | avete abituato |
🔊
|
| loro | hanno abituato |
🔊
|
|
Tempo composto
Trapassato prossimo abituare |
||
| io | avevo abituato |
🔊
|
| tu | avevi abituato |
🔊
|
| lui/lei/Lei | aveva abituato |
🔊
|
| noi | avevamo abituato |
🔊
|
| voi | avevate abituato |
🔊
|
| loro | avevano abituato |
🔊
|
|
Tempo composto
Trapassato remoto abituare |
||
| io | ebbi abituato |
🔊
|
| tu | avesti abituato |
🔊
|
| lui/lei/Lei | ebbe abituato |
🔊
|
| noi | avemmo abituato |
🔊
|
| voi | aveste abituato |
🔊
|
| loro | ebbero abituato |
🔊
|
Splošne informacije o indicativu (Indicativo) italijanskih glagolov
Povedni naklon (italijansko: Indicativo) je eden temeljnih glagolskih naklonov v italijanskem jeziku. Uporablja se za izražanje dejanj, stanj ali dogodkov, ki so resnični ali gotovi. Namenjen je opisovanju dejstev, vsakdanjih rutin in objektivnih situacij.
Na primer, stavki kot so "Io vado al mercato" (Grem na trg) ali "Loro studiano per l'esame" (Učijo se za izpit) prikazujejo uporabo povednega naklona za posredovanje konkretnih informacij.
Ta naklon se lahko spregate v različnih časih, kot so sedanjik, preteklik in prihodnjik, kar omogoča natančno umeščanje dejanj v čas. Razumevanje povednega naklona je ključno za učinkovito sporazumevanje in razumevanje podrobnosti italijanskega jezika.
congiuntivo abituare. Pogojni naklon glagola abituare
|
Tempo semplice
Congiuntivo presente abituare |
||
| io | abitui |
🔊
|
| tu | abitui |
🔊
|
| lui/lei/Lei | abitui |
🔊
|
| noi | abituiamo |
🔊
|
| voi | abituiate |
🔊
|
| loro | abituino |
🔊
|
|
Tempo semplice
Congiuntivo imperfetto abituare |
||
| io | abituassi |
🔊
|
| tu | abituassi |
🔊
|
| lui/lei/Lei | abituasse |
🔊
|
| noi | abituassimo |
🔊
|
| voi | abituaste |
🔊
|
| loro | abituassero |
🔊
|
|
Tempo composto
Congiuntivo passato abituare |
||
| io | abbia abituato |
🔊
|
| tu | abbia abituato |
🔊
|
| lui/lei/Lei | abbia abituato |
🔊
|
| noi | abbiamo abituato |
🔊
|
| voi | abbiate abituato |
🔊
|
| loro | abbiano abituato |
🔊
|
|
Tempo composto
Congiuntivo trapassato abituare |
||
| io | avessi abituato |
🔊
|
| tu | avessi abituato |
🔊
|
| lui/lei/Lei | avesse abituato |
🔊
|
| noi | avessimo abituato |
🔊
|
| voi | aveste abituato |
🔊
|
| loro | avessero abituato |
🔊
|
Splošne informacije o konjunktivu (Congiuntivo) italijanskih glagolov
Konjunktiv (Congiuntivo) je temeljni način glagola v italijanščini, ki se uporablja za izražanje negotovosti, želja, čustev in hipotetičnih situacij. Uporablja se pri opisovanju dejanj, ki niso gotova ali resnična, na primer v primerih dvoma ali možnosti.
Na primer, stavki kot "Spero che tu venga" ali "Se avessi tempo, partirei" prikazujejo uporabo konjunktiva za odražanje stanj duha ali dogodkov, ki so pogojeni.
Ta način se pojavlja v različnih časih, kot sta sedanjik in preteklik, ter je ključen za natančno komunikaciju in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
condizionale abituare. Pogojni naklon glagola abituare
|
Tempo semplice
Condizionale presente abituare |
||
| io | abituerei |
🔊
|
| tu | abitueresti |
🔊
|
| lui/lei/Lei | abituerebbe |
🔊
|
| noi | abitueremmo |
🔊
|
| voi | abituereste |
🔊
|
| loro | abituerebbero |
🔊
|
|
Tempo composto
Condizionale passato abituare |
||
| io | avrei abituato |
🔊
|
| tu | avresti abituato |
🔊
|
| lui/lei/Lei | avrebbe abituato |
🔊
|
| noi | avremmo abituato |
🔊
|
| voi | avreste abituato |
🔊
|
| loro | avrebbero abituato |
🔊
|
Splošne informacije o pogojniku (Condizionale) italijanskih glagolov
Pogojnik (Condizionale) je temeljni glagolski naklon v italijanskem jeziku, ki se uporablja za izražanje dejanj ali stanj, ki so odvisna od določenih pogojev. Pogosto se uporablja za oblikovanje želja, prošenj ali hipotetičnih situacij, ki niso gotove.
Na primer, stavki kot "Vorrei un caffè" ali "Se avessi più tempo, viaggerei di più" prikazujejo, kako se pogojnik uporablja za izražanje situacij, ki so odvisne od določenih okoliščin.
Ta naklon se lahko spregate v sedanjiku in pretekliku ter je bistven za jasno sporazumevanje in izražanje zapletenih misli v italijanskem jeziku.
imperativo abituare. Velelni način glagola abituare
Imperativo abituare |
||
| tu | abitua |
🔊
|
| noi | abituiamo |
🔊
|
| voi | abituate |
🔊
|
Congiuntivo abituare |
||
| Lei | abitui |
🔊
|
| Che lui/lei | abitui |
🔊
|
| Che loro | abituino |
🔊
|
Splošne informacije o velevalniku (Imperativo) italijanskih glagolov
L'imperativo è un modo verbale essenziale nella lingua italiana, utilizzato per dare ordini, istruzioni o consigli. Si forma per la seconda persona singolare, la seconda persona plurale e la prima persona plurale.
Ad esempio, frasi come "Fai attenzione!" o "Parlate lentamente!" mostrano come l'imperativo possa essere utilizzato per comunicare in modo diretto e chiaro. Anche la forma "Andiamo!" per esprimere un invito a fare qualcosa insieme è un esempio di imperativo.
Tuttavia, è importante notare che l'imperativo non ha forme per la terza persona singolare e plurale. Per questi casi, si usa il congiuntivo esortativo, che serve a esprimere desideri o raccomandazioni in modo più gentile.
Questa caratteristica rende l'italiano unico, poiché il congiuntivo esortativo aggiunge un tocco di cortesia e delicatezza alle conversazioni. Conoscere l'imperativo e il suo utilizzo appropriato è fondamentale per comunicare efficacemente e mantenere un tono amichevole nelle interazioni quotidiane.
Tukaj je razlog, zakaj je bistveno uporabljati našega trenerja sklanjanja za učenje italijanščine!
Sklanjanje glagolov je eden najzahtevnejših delov italijanščine, njegovo obvladovanje pa zahteva redno vajo.
Z našim interaktivnim orodjem lahko vadite na zabaven in prilagojen način – tako pogosto uporabljene glagole kot tudi tiste bolj zahtevne. Naš trener vam pomaga izboljšati natančnost in hitrost ter poskrbi za bolj tekočo komunikaciju.
Ne glede na to, ali ste začetnik ali že napredni uporabnik jezika, vam bo naš trener glagolskih oblik pomagal dvigniti jezikovno znanje na višjo raven!