Kako pravilno izbrati pomožni glagol v italijanščini

Kako izbrati „essere“ ali „avere“ pri tvorbi sestavljenih časov v italijanščini

V italijanščini je izbira pomožnega glagola (ausiliare) za tvorbo sestavljenih časov na začetku lahko kar zahtevna. A obstaja nekaj osnovnih pravil, ki ti lahko olajšajo to temo in zmanjšajo napake.

Glavna pomožna glagola

V italijanščini za sestavljene čase uporabljamo dva pomožna glagola: essere („biti“) in avere („imeti“). Ta glagola združimo s preteklim deležnikom (participio passato) glavnega glagola, da tvorimo čase, kot so passato prossimo, trapassato prossimo in podobno.

Osnovna pravila za izbiro pomožnega glagola

Prehodni in neprehodni glagoli:

Za prehodne glagole, ki imajo neposredni predmet (odgovor na vprašanje „kaj?“ ali „koga?“), se običajno uporablja pomožni glagol avere.

Na primer:

• Ho mangiato la pizza. (Pojedel sem pico.)
• Hai visto il film? (Si videl film?)

Za neprehodne glagole, ki nimajo neposrednega predmeta, pa se največkrat uporablja essere.

Na primer:

• Sono arrivato in tempo. (Prišel sem pravočasno.)
• Siamo partiti alle nove. (Odšli smo ob devetih.)

Gibanje in sprememba stanja:

Pomožni glagol essere se uporablja tudi z neprehodnimi glagoli, ki označujejo gibanje (priti, iti, vzpeti se, pasti ...) ali spremembo stanja (rojstvo, smrt, postati).

Primeri:

• Sono andato a casa. (Šel sem domov.)
• È nato ieri. (Rodil se je včeraj.)
• Siamo diventati amici. (Postali smo prijatelji.)

Vračalni glagoli:

Vsi vračalni glagoli uporabljajo pomožni glagol essere. Ti glagoli se v nedoločniku končajo na „-si“ in izražajo dejanje, ki je usmerjeno nazaj na osebo, ki ga izvaja.

Na primer:

• Mi sono svegliato presto. (Zbudil sem se zgodaj.)
• Si è lavata le mani. (Umila si je roke.)

Neosebni glagoli:

Nekateri neosebni glagoli, ki opisujejo vremenske razmere (piovere – „deževati“, nevicare – „snežiti“), lahko uporabljajo tako avere kot tudi essere, odvisno od konteksta in kraja.

Na primer:

• Ha piovuto tutta la notte. (Vso noč je deževalo.)
• È nevicato molto. (Zelo je snežilo.)

Izjeme in posebni primeri

V italijanščini je nekaj izjem, kjer izbira pomožnega glagola ne sledi splošnim pravilom. Nekateri neprehodni glagoli tradicionalno uporabljajo avere ali pomenijo stanje, ne dejanje.

Na primer glagol camminare („hoditi“), ki uporablja avere:

• Ho camminato per dve uri. (Hodil sem dve uri.)

Zaključek

Za pravilno izbiro pomožnega glagola v italijanščini je pomembno upoštevati naravo glagola (prehodni ali neprehodni), njegov pomen (gibanje, stanje, vračnost) in morebitne izjeme. Vaja in pomnjenje teh razlik ti bo pomagalo lažje obvladati to tematiko.